Tiskane izdaje
Ljubljana – V zadnjih desetih letih so bogatejše države in korporacije v državah v razvoju, zlasti v Afriki, pokupile zemljišča, večja od Španije. To je tudi za Evropsko okoljsko agencijo (EEA) jasen kazalnik, da se je boj za naravne vire na svetu že začel.
Evropska unija je v svojem sedmem okoljskem akcijskem programu predstavila vizijo, da bodo sedanji otroci polovico življenja živeli v nizkoogljični družbi, ki bo temeljila na krožnem gospodarstvu in odpornih življenjskih okoljih. Pot k temu cilju lahko postavi Evropo na čelo znanstvenega in tehnološkega razvoja, vendar, kot pravijo v EEA, bo treba temu cilju dati precej večji pomen, ukrepi pa morajo postati pogumnejši.
Pritiski na okolje imajo namreč resne posledice na gospodarstvo in kakovost življenja ljudi. Zgolj zdravstvena in okoljska škoda zaradi industrijskih izpustov v Evropi presega sto milijard evrov na leto. Še več, pokazali so se znaki, da se evropska gospodarstva že približujejo okoljskim omejitvam. To kažejo primeri pomanjkanja vode, uničenje habitatov, izguba biodiverzitete in degradacija tal in prsti. Svetovno tekmovanje za vire se obenem čedalje bolj krepi, povečuje se strah pred možnostmi dostopa do ključnih virov, cene glavnih virov pa so postale zelo spremenljive.
Komisija se že odziva
EU je s pravimi politikami storila že veliko, saj je uveljavila približno 500 direktiv, uredb in drugih predpisov. Zaradi tega največje inženirske družbe v EU zaslužijo že 40 odstotkov prihodkov z okoljskimi projekti, delež pa se še povečuje. Med dobre primere je EEA uvrstila tudi predlagan paket zakonodaje o krožnem gospodarstvu. Nova komisija je napovedala umik tega predloga, kar mnoge skrbi, saj je že povzročil več premikov proti konceptu Nič odpadkov. »Če želimo iz virov iztisniti kar največ vrednosti, se bo treba osredotočiti na vse faze življenjskega cikla proizvodov, od pridobivanja surovin do zasnove, proizvodnje, distribucije in porabe proizvodov, shem za popravila in ponovno uporabo ter ravnanja z odpadki in večje uporabe sekundarnih surovin. Komisija ima sicer več okoljskih pobud za letos, skupaj z novim, širšim svežnjem o krožnem gospodarstvu, revizijo strategije EU za biotsko raznovrstnost, akcijskim načrtom za upravljanje oceanov in spremenjenim svežnjem o kakovosti zraka,« odgovarjajo iz komisije. Evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella je povedal, da bo poročilo EEA izhodiščna točka njegovega mandata. »Iz poročila je jasno razvidno, da so politike EU na okoljskem področju obrodile sadove, prinašajo pa tudi nova delovna mesta. Skokovit porast zelenega gospodarstva, in to tudi v najhujših letih recesije, pozitivno vpliva na konkurenčnost Evrope,« je dejal Vella.
Leto naravnih virov
Poročilo EEA poudarja, da Evropa ni na pravi poti, da bi zaustavili izgubo biotske raznovrstnosti, saj se življenjski prostor za živali in rastline še naprej krči, ogroženo je zlasti morsko življenje. V mnogih morjih manjka kisika, zlasti zaradi človeških izpustov hranil. To vodi v zmanjšanje števila rib. Preveč hranil imajo tudi mnoge sladke vode. Letos (2015 je posvečeno naravnemu kapitalu) bo komisija ugotovitve v poročilu dopolnila s podrobnim poročilom o stanju narave. Zeleni teden, ki je največji letni dogodek v EU na področju okoljske politike, bo v Bruslju od 3. do 5. junija pod sloganom Narava – naše zdravje, naše bogastvo.
Emisije toplogrednih plinov so se v EU od leta 1990 zmanjšale za 19 odstotkov, obseg gospodarstva pa se je za 45 odstotkov povečal. EU je na dobri poti, da izpolni podnebne in energetske cilje iz strategije Evropa 2020. Vendar obstoječe politike in ukrepi, opozarja EEA, ne bodo zadoščali za uresničitev dolgoročnega cilja zmanjšanja emisij za 80 do 95 odstotkov do leta 2050, s čimer bi Evropa postala nizkoogljično gospodarstvo. Komisija je v tem času sicer že pripravila nove predloge politik, da se doseže 40-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030.
Stateški pristop
EEA opozarja, da je zagotavljanje odpornosti ekosistemov in izboljšanje kakovosti življenja ljudi pogosto dolgotrajno, vzame tudi več desetletij. Hitreje delujeta zmanjšanje pritiska na okolje in učinkovita raba virov, velikokrat manj kot v dveh desetletjih, vendar je nujna celovitost. Ta časovni razpon sicer povzroča težave v političnem odločanju. Zato, predlaga EEA, je najboljša rešitev celovita strategija s kratko-, srednje- in dolgoročnimi merljivimi cilji, za katere se poleg evropske komisije odloča čedalje več držav.
