Tiskane izdaje
Netransparentnost, zavajanje in iskanje bližnjic na škodo zdravja ljudi je le nekaj nepravilnosti, ki jih je v zvezi z uredbo o hrupu razgalila komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Po mnenju prvega moža Borisa Štefaneca je dozorel čas za ugotavljanje subjektivne odgovornosti zaposlenih v okoljskem, infrastrukturnem in gospodarskem resorju.
Uredba o hrupu je očitno še ena v naboru tistih, kjer so se pokazale vse hibe delovanja vladnih resorjev in visoka stopnja tveganj, povezanih s koruptivnim in neintegritetnim ravnanjem pripravljavcev predpisov na naših ministrstvih. Ni še bilo vlade niti ministrstva, ugotavljajo na KPK, ki bi mehanizem osebne odgovornosti funkcionarjev in uradnikov uveljavila v praksi. Z drugimi besedami: da bi »krivcu« za nekakovostno in nestrokovno zakonodajno gradivo, za zavajanje javnosti ali netransparentno voden postopek poiskali ime in priimek.
V postopku sprejemanja uredbe o hrupu je Ministrstvo za okolje (Mop) po oceni KPK zavajalo s trditvijo, da je sprememba uredbe o hrupu nujna zaradi uskladitve z direktivo EU, na portalu E-demokracije pa je za povrh objavilo še napačne dokumente. Ministrstvo za infrastrukturo (Mzi) je po trditvah KPK šlo še dlje: odpravilo naj bi pravne podlage za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi čezmerne izpostavljenosti hrupu.
Na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (Mgrt) s KPK letijo obtožbe, da zagovarja interese gospodarstva na rovaš škodljivih vplivov na ljudi in okolje. Že od 2010, ko je bila sprejeta sprememba uredbe o hrupu in znan tudi skrajni rok za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj za obstoječe naprave - to je do 31. 12. 2020, so odločevalci in gospodarstveniki vedeli, da jih čaka uskladitev z novimi standardi obremenjevanja s hrupom. Kljub temu so številni obrati delali dalje pod nespremenjenimi pogoji, MGRT pa je ta »status quo« zagovarjalo, trdi Štefanec. Po drugi strani je res, da bi zmanjševanje obremenjenosti s hrupom gospodarstvo veliko stalo ... Mgrt se brani, da ščiti interese gospodarstva v okviru sprejemanja zakonodajnih predlogov. »Vendar vedno tako, da je v skladu z veljavno zakonodajo in načeli transparentnega sprejemanja predpisov,« so zagotovili za Delo.
Prvi mož Eko kroga Uroš Macerl ob mnenju KPK čuti zadoščenje: »Dobili smo potrditev, da so bila naša predvidevanja, kritike in skrb upravičeni.«
KPK se je revizije postopka uredbe o hrupu lotila na podlagi poročanja medijev in pod lupo vzela obdobje od 2014 do 2017. Pri tem je prišla do osupljivih ugotovitev: da v državi nimamo več opravka zgolj s tveganji, ki se kažejo v vplivih t.i. nejavnosti oziroma gospodarskih subjektov ali združenj na pripravljavce predpisov, temveč so njihova stališča postala uradna stališča ministrstev, ki pa niso nujno v javno korist.
Tudi v vrstah javnih uslužbencev s področja okolja in prostora na lokalni ravni obstajajo po mnenju KPK visoka korupcijska tveganja. Spomnimo: tudi v primeru Lafarge Cementa je bila uradnica upravne enote (UE) Trbovlje tista, ki ni hotela popraviti »izvirnega greha«; med drugim je v LC delal njen mož. V lokacijskem dovoljenju iz 1998 je uradnica kot alternativno gorivo dopustila petrolkoks. Dovoljenje je v 2014 razveljavilo šele upravno sodišče.
Dikcija uredbe o hrupu je po oceni KPK učni primer nerazumljivega besedila, ki kar kliče h koruptivnemu ravnanju. KPK zato upa, da bo Mop postopek ustavilo in ga znova začelo na transparentnih temeljih.
