Onesnažen zrak je prva zdravstvena težava

Industrija je emisije zmanjšala, prva po izpustih delcev so zdaj gospodinjstva s kurjenjem in prevozom.

Objavljeno
06. november 2015 17.23
Slovenija,Ljubljana,24.11.2007 - dimnik. foto: Blaž Samec/DELO
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana – Slovenija se po izpustih delcev na prebivalca in tudi na površino uvršča med države EU z najbolj onesnaženim zrakom. Glavna težava so individualna kurišča in promet, razmere pa pogosto poslabša toplotna inverzija. Ni sicer vse slabo, lani smo dihali najbolj čist zrak v 50 letih.

Onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi veliko bolj kot drugi vplivi, onesnaženju smo namreč izpostavljeni povsod in ne po svoji izbiri. Včasih je veljalo, da največje onesnaženje zraka povzročata energetika in industrija, smog oziroma emisije žveplovega dioksida je bil pogostejši. Danes je drugače, prvaki onesnaževanja zraka so individualna kurišča in promet, glavni grožnji zdravju ljudi pa delci in talni ozon, prvi v zimskem času, drugi poleti. Zato na Agenciji za okolje opozarjajo, da lahko največ za kakovost zraka naredimo doma.

Janja Turšič iz Arso je povedala, da so letos že presežene letne mejne vrednosti za delce v Zagorju, Celju in Ljubljani, do konca leta pa bodo predvidoma po vsej državi. Ta teden je namreč vsebnost delcev v zraku začela naraščati zaradi kurjenja, zelo pa pomaga tudi izrazita temperaturna inverzija. Slovenija je tudi država s preseženimi mejnimi vrednostmi za talni ozon, zlasti na Primorskem, kamor onesnaževala prinese iz Italije. »Kakovost zraka v Sloveniji se izboljšuje,« je povzela Turšičeva.

Opomin, zato ukrepi

»Slovenija je v postopku uradnega opomina zaradi onesnaženja zraka,« je povedala Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor. Zato so v sodelovanju z občinami pripravili sedem načrtov za kakovost zunanjega zraka (Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto ter skupaj Hrastnik, Trbovlje in Zagorje). Cilj je zmanjšati vsebnost delcev PM10 na 35 mikrogramov na kubični meter zraka (Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 20 mikrogramov), za kar bodo potrebni »veliki napori vseh prebivalcev in velike naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije«, kot pravi Boltetova.

Če ciljev Slovenija ne bo dosegla, jo lahko čaka kazen 38.000 evrov na dan. Ukrepi, predvideni v načrtih, bodo stali 280 milijonov evrov, od tega naj bi občine prispevale 53, milijonov, država dobrih 70 milijonov evrov, preostanek pa bo moral priti od drugje, zlasti od gospodinjstev. »Iz kohezije bo mogoče dobiti denar za sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, kolesarske steze, celostne prometne strategije in drugo. Občine lahko kandidirajo tudi za spodbude Eko sklada za energetsko obnovo stavb, okolju prijazne avtobuse in za pomoč socialno šibkim pri zamenjavi kurilnih naprav,« je še povedala Tanja Bolte in dodala, da se v občinah najpogosteje odločajo za energetsko sanacijo stavb, zamenjavo oken in toplotne črpalke.

Marca prihodnje leto bodo zunaj novi razpisi, na MOP razmišljajo tudi o tem, da bi ljudi spodbujali, naj se priključijo na daljinske sisteme ogrevanja. V Velenju, kjer imajo Teš, onesnaženje zraka ne presega mejnih vrednosti ravno zaradi daljinskega ogrevanja.

Najhujša težava

»V razvitem svetu je onesnaženost zraka najpomembnejši okoljski javno zdravstveni problem. Po svetu zaradi tega vsako leto umre več kot dva milijona ljudi. Onesnažen zrak je namreč v prvi skupini rakotvornih snovi, torej dokazano povzroča raka,« je opozorila Simona Uršič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poleg najhujšega, delci v zraku povzročajo še srčno žilne bolezni, poslabšajo astmo, sladkorno bolezen in drugo. Zato bi znižanje vsebnosti delcev PM2,5 na 10 mikrogramov in delcev PM10 na 20 mikrogramov na kubični meter zraka podaljšalo življenje ljudi za najmanj devet mesecev. Uršičeva je še opozorila, da je ob napovedih povečane vsebnosti delcev v zraku, kot velja te dni, treba zmanjšati telesno aktivnost na prostem.

                   Bolj tekoča vožnja, manj gneče pomeni manjšo porabo. Foto Igor Zaplatil



Boštjan Paradiž iz Arso je pojasnil, da je s tekočim načinom vožnje, predvidevanjem zaviranja, brez nepotrebne obtežitve avta in ugašanjem motorja med postanki mogoče znižati porabo goriva za od pet do 10 odstotkov, še bolj pa emisije. Zmanjšanje hitrosti na avtocestah s 130 na 100 kilometrov na uro bi prineslo za petino manjšo porabo goriva, za četrtino manjši izpust delcev in za 40 odstotkov manj dušikovih oksidov. Pri 200 vožnjah med Lescami in Ljubljano bi tako prihranili 340 evrov, pot pa bi trajala 40 ur več, vendar bi bile to precej dobro plačane ure.

»Male kurilne naprave lahko izpuščajo tudi 20-krat več onesnaževal, kot je predvideno,« pa je opozoril Jože Kaplar iz ministrstva za infrastrukturo. Razlogi za to tičijo v neustreznih kurilnih napravah, nevzdrževanju in nepravilnem kurjenju, kar med drugim pomeni premalo suh les in kurjenje plastike in drugih odpadkov. Plamen mora biti rumen, bolj je rdeč in temen, bolj neučinkovito je izgorevanje. Pri dobrem izgorevanju dim skoraj ni viden, če je temen in gost, ni dobro. Tretji znak je barva pepela, ob dobrem izgorevanju je ta svetlo siv. »Milimeter saj oziroma oblog pomeni med štiri in šest odstotkov slabši učinek,« pravi Kaplar.

               Dovolj suh les pomeni tudi učinkovitejše kurjenje. Foto Igor Modic