Onesnažen zrak povzroča bolezni

Edina rešitev za zmanjšanje tveganj za zdravje je manj onesnaževanja.

Objavljeno
22. september 2016 20.19
LJUBLJANA 19.09. 2011 gneča na Gosposvetski cesti. Foto: ALES CERNIVEC/Delo
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Brez opominov evropske komisije Slovenija sploh ne bi oblikovala načrtov za sedem območij z onesnaženim zrakom. Podatki dobijo pravo vrednost šele s sodelovanjem zdravstvenih ustanov, ki onesnaženje povežejo s posledicami za zdravje.

»Delci v zraku v slovenskih mestih skrajšajo življenje za 1,5 do dve leti, ob prometnih cestah (10.000 vozil na dan in več) za tri leta, povprečno pa v Sloveniji za eno leto,« je povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat. Mejne vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije so delci presegali za 90 odstotkov ljudi, ki živijo v mestih. Pirnatova je omenila ustavno pravico državljanov do zdravega življenjskega okolja, ki pa ni omogočena brez ukrepov za zmanjšanje izpuhov. Med drugim je opozorila na zapore mestnih središč in spodbujanje čistega javnega prevoza, vrtci in šole pa morajo biti dovolj daleč od prometnih cest. Zdaj štiri petine otrok v mestih diha preveč onesnažen zrak.

Uroš Vajgl z ministrstva za okolje in prostor je povedal, da smo imeli pred desetletji težave z žveplovim dioksidom, zdaj pa so pozimi težava delci, poleti pa talni ozon. Šele po grožnji evropske komisije s tožbo je Slovenija pripravila načrte za sedem območij z najbolj onesnaženim zrakom. Dve tretjini delcev spustijo v zrak neučinkovite kurilne naprave na lesno biomaso, drugi velik vir pa je promet, zlasti v Ljubljani, kjer je promet največji vir delcev.

Zamenjava kurilnih naprav

Za ukrepe zmanjšanja izpuhov bo v treh letih namenjenih 260 milijonov evrov, od tega bo država prispevala 70 milijonov evrov, občine pa 50 milijonov. Preostanek bodo zasebni vložki v prenovo stavb, učinkovitejše kurilne naprave. Vlada bo ob tem s predpisi onemogočala prodajo slabih kurilnih naprav. Vajgl je dodal, da bodo s projekti tudi bolj dejavno kandidirali za kohezijski denar, upa tudi, da bo Eko sklad kmalu uvedel spodbude za zamenjavo toplotnih postaj in kotlov v večstanovanjskih stavbah. Napovedal pa je tudi večji poudarek na elektrifikaciji prometa, souporabi avtomobilov in izposoji koles.

Preboj v zavedanju, kako pomembna je kakovost zraka, se je že zgodil, menijo na MOP, vendar se interesi posameznikov in organizacij lahko precej križajo. Kurjenje lesa je po podnebnih ciljih tako dobrodošlo, po ciljih za kakovost zraka pa sporno. V novelaciji programov za izboljšanje kakovosti zraka na sedmih območjih bodo ta neskladja poskušali odpraviti. Tudi s sodelovanjem z dimnikarji, ki bodo organizirani po novem. V občinah in na MOP še čakajo, da se bo pokazalo, kakšna bo nova organiziranost in kako bo to delovalo v praksi. Opozarjajo tudi, da ima Slovenija veliko lesa, vendar pa se velike količine pojavljajo precej ciklično, eden od vzrokov je v zadnjem času lubadar, sicer pa so kar redne tudi naravne ujme.

Stare peči so prvi vir delcev v zraku pri nas. Foto Blaž Samec/Delo


»Po onesnaženosti zraka z ozonom smo drugi v Evropi, po onesnaženosti z delci PM2,5 smo peti, po onesnaženosti zraka z delci PM10 pa smo šesti,« je povedal Klemen Bergant, direktor urada za meteorologijo na agenciji za okolje. Opozoril je, da šele s sodelovanjem z drugimi ustanovami, zlasti zdravstvenimi, podatki dobijo pravo vrednost. Okolje in zdravje so povezali tudi v evropskem projektu MED HISS. Bergant je ob tem napovedal nov evropski projekt Sinica, v katerem bodo povečali število merilnih mest za zrak.

Tveganje za prezgodnje rojstvo

Simona Uršič iz Nocionalnega inštituta za javno zdravje (NJIZ) je poudarila, da je onesnažen zrak največja javnozdravstvena težava, ne zgolj pri nas, tudi na svetu. »Problem bo ostal in bo še večji,« je še napovedala in opozorila, da so »umrli zaradi onesnaženega zraka le vrh ledene gore«. »Upoštevati je treba vse posledice, od tega, da ljudje zaradi bolezni ne morejo v službo, da lahko manj delajo, da so njihove sposobnosti zmanjšane in da zaužijejo več zdravil,« pravi Uršičeva. Otroci, ki živijo v bližini prometnih cest, imajo 30 odstotkov več možnosti, da dobijo astmo, pa tudi sladkorno bolezen in številne druge težave, onesnaženje zraka povečuje denimo tudi verjetnost za Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen. V zaprtih prostorih se razmere hitro izenačijo z razmerami zunaj. »Edina rešitev je zmanjšanje onesnaženja,« je zatrdila Uršičeva.

Delci povzročajo tudi prezgodnje rojstvo (devet odstotkov) in rojstvo otrok z nizko porodno težo (sedem odstotkov). Poleg tega povečajo tveganja za nastanek ali poslabšanje kroničnih bolezni v odrasli dobi, pri deklicah pa še tveganje za zastoj njihovega otroka v rasti med nosečnostjo. Andreja Kukec iz NIJZ je povedala, da v Sloveniji podatke o nosečnicah v predporodni dobi sistematično zbirajo že od leta 1986. Za boljše podatke, ki naj bodo podlaga tudi za ukrepe, bo treba sodelovati, saj lahko podatke o onesnaženosti zraka prispevajo le okoljske ustanove.

Delci PM10 velikokrat presegajo dnevne mejne vrednosti, ozon pa, zlasti na Primorskem, ciljne osemurne vrednosti. Blizu mejnih vrednosti je denimo tudi benzopiren. Rahela Žabkar iz Arsa je povedala, da se pri onesnaženju z delci kaže trend zmanjševanja, pri ozonu pa tega trenda niso zaznali. Agnes Šömen Joksić iz NIJZ je povedala, da bi tri smrti od 405 na Primorskem lahko povezali z ozonom. Med vire snovi, ki v sončnem vremenu tvorijo ozon, je Joksićeva uvrstila promet in industrijo severne Italije, poleg tega pa tudi za dva- ali večkrat povečan promet proti morju poleti in skladišča naftnih derivatov.

Izsledki univerze Yale

Na svetu je leta 2013 onesnažena voda povzročila dva odstotka vseh smrti (približno 1,24 milijona ljudi), onesnaženje zraka pa kar 10 odstotkov oziroma 5,52 milijona ljudi, ugotavljajo raziskovalci univerze Yale v svojem poročilu o okoljski uspešnosti držav (Environmental Performance Index). V tem ocenjevanju je Slovenija na visokem petem mestu na svetu, takoj za štirimi skandinavskimi državami (brez z nafto bogate Norveške), ki so najpogosteje tudi na vrhu lestvic najsrečnejših ljudi. Slovenija je povsem na vrhu po merilu biotske raznovrstnosti in bogastvu življenjskih okolij, po merilu kakovosti zraka pa je na 100. mestu.

Gospodarski razvoj namreč lahko pripelje do tega, tako je tudi v Sloveniji, da se kakovost preskrbe z vodo in čiščenja odpadne vode izboljšuje, na drugi strani pa do tega, da se kakovost zraka zaradi več avtomobilov in tovornjakov, pa tudi večjih izpuhov industrije in energetike, ki to poganja, izrazito poslabša. Na svetu že 3,5 milijarde ljudi živi v državah, ki imajo preveč onesnažen zrak.

Z jesenjo prihajajo malo manj idealne razmere za kolesarjenje. Foto Jure Eržen/Delo


Promet izpušča največji delež dušikovega dioksida, ki ga mnoge študije povezujejo s povečano umrljivostjo ljudi. Skupaj s hlapnimi organskimi snovmi tvori talni ozon ali pa smog. Vdihavanje ozona povzroča akutne bolezni dihal. Delci pa nastanejo, ko dušikov dioksid reagira z amonijakom, vlago in drugimi snovmi. Delci, manjši od 2,5 mikrometra v premeru (PM2,5), so dovolj majhni, da prodrejo globoko v pljuča in od tam tudi v kri. Pri ljudeh povzročajo tveganja za srčne in pljučne bolezni, ki segajo do srčne kapi in pljučnega raka. V najhujših primerih to pomeni tudi smrt zaradi onesnaženja zraka.