Tiskane izdaje
Ljubljana – Onesnaževanje je v veliki meri mogoče nadzorovati in preprečiti, vendar je v praksi to pogosto spregledano. Poziv k sodelovanju in izmenjavi dobrih praks je tudi v temeljnem dokumentu konference Združenih narodov v Nairobiju, ki bo trajala do jutri.
Glavna tema zasedanja skupine za okolje Združenih narodov (UNEA), ki je delovno telo okoljskega programa ZN (UNEP) je posvečena onesnaženju, poteka pod nazivom »Do planeta brez onesnaženja«. Predvideno je, da bo na zasedanju sprejet zaključni dokument - ministrska deklaracija, ki naj bi bila jasna, konkretna in akcijsko naravnana. Vendar pa nekaj držav iz načelnih razlogov nasprotuje sprejemu kakršnega koli zaključnega dokumenta, tako da njen sprejem ni zagotovljen. Poleg tega je deklaracija neobvezujoča in nima pravnih posledic za države udeleženke.
Na zasedanju pa bo sprejetih več resolucij. »Po zadnjih podatkih naj bi sedem predlogov od 17 v tej fazi predlagatelji umaknili, druge pa so usklajene do te mere, da bi jih lahko načeloma sprejeli,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor, ki v Nairobiju nima predstavnika. Stališča Slovenije tako zastopajo predstavniki Evropske unije.
Med njimi je tudi resolucija o okolju in zdravju, ki jo je pripravila EU, njen namen pa je bil, da poveže boj proti onesnaževanju okolja s skrbjo za zdravje in opozori na škodljive posledice onesnaževanja na zdravje prebivalstva. Pomembne so še resolucije, ki obravnavajo onesnaževanje zraka, onesnaževanje vode, onesnaževanje morja in pereč problem mikroplastike, onesnaževanje tal, vključevanje biotske raznovrstnosti v sektorske politike in učinkovito uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Stališča o resolucijah je EU usklajevala v Bruslju, pa tudi na delovnih telesih v Nairobiju, kjer je vlagala dopolnila. Slovenija se namerava pridružiti pobudi za predstavitev nacionalnih zavez, z zavezami za izboljšanje kakovosti zraka.
Premalo je sodelovanja
Ovir ne manjka, premalo je znanja, infrastrukture, uvajanja zakonodaje, manjka denarja in industrijskega vodstva, obdavčenje onesnaževalcev, neprimerne so tudi navade ljudi, ugotavljajo v UNEP. Posvet je tako namenjen oblikovanju usklajenega nabora ukrepov in politike z več koristmi. Prehod v svet brez onesnaževanja vodi do inovacij in socialne pravičnosti. Pot do čistega okolja za vsakogar ustvarja tudi nova delovna mesta, izboljša gospodarsko produktivnost in varuje pravice te in prihodnjih generacij.
Gnojnica in čebele
Neodvisni raziskovalec Anton Komat je zadovoljen, da je onesnaževanje končno predmet konference na visoki ravni. Za osnovo prehoda v planet brez onesnaževanja pa vidi dosledno upoštevanje previdnostnega načela pri kemijsko biotski varnosti, kar je cela Evropa nekoliko pozabila. Po previdnostnem načelu bi vsako snov in delovanje, ki se pokaže za nevarno, takoj in nepreklicno prepovedali.
Kot primer je navedel pesticide v Socki, kjer je bilo veliko rakavih oboljenj, najverjetneje zaradi škropljenja hmeljnih nasadov v neposredni bližini. Zdaj, kot pravi Komat, hočejo hmelj potisniti praktično do hiš v Slovenj Gradcu, za kar država daje subvencije. »Država stimulira zastrupljanje,« opozarja Komat.
Upoštevati bi morali tudi Aarhuško konvencijo o dostopu javnosti do podatkov o okolju in možnostih soodločanja. V Sloveniji imamo celo vrsto industrijskih obratov, ki so okoljsko vprašljivi, kopico zakopanih starih grehov, ustvarjamo pa tudi nove težave. Komat opozarja na zmanjšanje vodne bilance zaradi regulacije rek, tudi s hidroelektrarnami in protipoplavno zaščito, pa tudi na razlivanje gnojnice. »Cvetlice zaradi gnojnice izginjajo, prevlada trava. Čebele gredo zaradi pomanjkanja paše na škropljeno koruzo. Ekosistem se podira,« pravi Komat in dodaja, da smo humus že tako uničili, da umetna gnojila že ne povečujejo pridelka.
Poleg tega smo pozidali kmetijska zemljišča, izginilo je na več deset tisoč malih kmetij. »Kdor nima samooskrbe bo propadel, prej ali slej. A tudi s tem se nihče ne ukvarja. V dveh generacijah bo to katastrofa. Lakotni begunci bodo veliko resnejša stvar kot sedanji begunci,« opozarja Komat, ki se boji tudi tega, da bodo zapisu vode v ustavo spet sledili luknjasti predpisi.
