Pet pred dvanajsto država ubežala kazni

Vlada potrdila program varstva pred hrupom deset let prepozno.
Objavljeno
01. marec 2018 18.34
Protihrupna ograja na gradbišču bodoče trgovine IKEA 22.1.2018 Ljubljana [protihrupne ograje,gradbišča, IKEA,Ljubljana]
Polona Malovrh
Polona Malovrh
Ljubljana - Vlada je na podlagi sedem let starih rezultatov strateškega kartiranja in ocene obremenjenosti živečih ob najprometnejših cestah in železnicah potrdila operativni program (OP) varstva pred hrupom 2013-2018. Sprejet je deset let prepozno.

Če pri tem ne bi šlo za desetletno zamudo in za OP obdobja, ki se izteka, bi Slovenija 5. marca evropski komisiji o njem lahko poročala kot o dosežku. Tako pa se zdi, da je bil glavni namen zadostiti zahtevi evropske komisije (EK), ki v ponedeljek pričakuje slovenski odgovor o izpolnjevanju zahtev glede hrupa, in se izogniti tretjemu opominu oziroma večmilijonskim kaznim, ki so nam že dvakrat grozile zaradi prepočasne implementacije zakonodaje, še posebno pa ukrepanja proti povzročiteljem hrupa.

Po veljavni direktivi bi morala Slovenija že pred desetletjem pripraviti OP varstva pred hrupom za Ljubljano in Maribor, do julija 2017 pa opraviti že tretje strateško kartiranje. OP in dve kartiranji je pripravila zdaj, pri tem pa iz virov hrupa izločila skoraj vse državne ceste in skoraj 75 odstotkov železniških povezav. OP poleg poselitvenih območij z več kot 100.000 prebivalci (Ljubljane in Maribora) kot od hrupa »potencialno prizadeta« območja obravnava le tista v bližini 288 kilometrov železniških prog z več kot 30.000 prevozi vlakov na leto in ob 1240 kilometrih prometnic z več kot tremi milijoni vozil na leto. V zadnjih petih letih bi morali v ukrepe po podatkih iz OP vložiti skoraj 21 milijonov evrov. Po vladnih navedbah se jih bomo večji del lotili letos.

Hrupu izpostavljenih okoli 200.000 Slovencev

Na »spornih« območjih železniških prog živi približno 410.000 Slovencev. Skoraj pet odstotkov ponoči prenaša hrup nad 55 decibeli, podnevi pa so mejnim vrednostim 65 decibelov izpostavljeni dobre trije odstotki. Celodnevni hrup cestnega prometa nad 55 decibeli bremeni 146.200 Slovencev, nočni nad 50 decibeli pa 96.400; večina jih živi ob glavnih in regionalnih cestah. Dolgoročni cilj OP, po katerem naj bi bilo čim manj ljudi ponoči izpostavljenih več kot 40 decibelom, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, se zato zdi težko dosegljiv.

»Takšni programi bi morali biti narejeni za naprej, ne za nazaj. Še Butalci se nam smejijo. Kakšni logiki so sledili na ministrstvu za okolje (Mop), je znano le njim. Prav tako je samo njim znano, kakšno kupčijo so sklenili s predstavniki EK, ki so se mudili v Sloveniji,« je ostra Breda Vrhunec, članica strokovne komisije za hrup v EK.

Zamuda že napovedana tudi za naslednji OP

Vrhunčeva se sprašuje, kako OP za obdobje 2013-2018 lahko izboljša stanje na področju čezmernega hrupa letos, ko pa bi Mop že moral pripraviti novega za naslednje petletno obdobje - OP 2018-2023.

Datum zanj je že nekaj let določen: letošnji 18. julij, pri čemer je že zdaj jasno, da bo tudi ta sprejet z zamudo in za nazaj - najbrž šele leta 2023. »Na Mopu se igrajo z našim zdravjem, ki je zanje očitno zgolj črka na papirju,« pravi Vrhunčeva, ki obsoja tudi nekritičnost ministrstva za zdravje, ker je ob »Mopovem« OP ostalo brez pripomb.