Tiskane izdaje
V okviru projekta »Po kreativni poti do praktičnega znanja« so pod mentorstvom Vanje Čok s fakultete za strojništvo, inženirjev Aljaža Pelicona in Črta Gorupa (oba Pipistrel) študenti treh članic Univerze v Ljubljani (fakultet za strojništvo, za računalništvo in informatiko, akademije za likovno umetnosti in oblikovanje) v sodelovanju s podjetjem Pipistrel razvili prototip prve električne polnilnice za letala. Vanja Čok je ob tem povedala, da je projekt »Razvoj in postavitev polnilnice za električna letala« nastal v sklopu projekta »Po kreativni poti do znanja«, ki ga financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, medtem ko prvega sofinancira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
»Na Fakulteti za strojništvo se trudimo, da čimveč sodelujemo z gospodarstvom pri čemer nam pomagajo stiki z našimi diplomanti, ki so sedaj zaposleni v različnih podjetjih. Fakulteta ima velik del prihodkov tudi iz industrijskih in evropskih projektov. Vsa pedagoška dejavnost in del raziskovalne dejavnosti pa sta podprta iz državnih virov,« pojasnjuje Čoklova.
Letenje z električnimi letali prinaša številne prednosti (brez emisij, manjše onesnaženje s hrupom, manjši stroški letenja) in sovpada s cilji Evropske unije na področju transporta in letalstva. Vanja Čok pravi, da je za zeleno energijo zunaj veliko razpisov, nastajajo pa tudi novi študijski programi.Pomembna je teža
Ultralahka letala zaradi najvišje dovoljene mase na krovu nimajo vgrajenega baterijskega polnilnika. Polni se jih lahko le prek stacionarnih polnilnih postaj. Polnilnica sama zbere podatke o letalu in polnjenju in jih tudi sporoči kontrolnemu stolpu na letališču. »Pri pregledu trga smo ugotovili, da stacionarne polnilnice za električna letala še ne obstajajo. Zaradi specifičnih zahtev pa rešitve, dostopne za električne avtomobile, niso optimalne za električna letala,« pove Čokova.
Stacionarna polnilnica ima v primerjavi s polnilniki na krovu več prednosti. Ni na krovu letala in ne povečuje njegove teže, zato je mogoče izdelati polnilnico z visoko močjo. Tako polnilnico lahko uporablja več odjemalcev, Pipistrelova lahko polni dve letali. V razvojnem oddelku Pipistrela bodo na polnilnici opravili še nekaj izboljšav, nato sledita testiranje na Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje in pridobivanje certifikata CE, ki dokazuje, da je izdelek ocenjen in izpolnjuje vse zahteve EU glede varnosti ter varovanja zdravja in okolja. Po pridobljenem certifikatu bo polnilnica šla v serijsko proizvodnjo.
Drugačna poraba elektrike
»Nova polnilnica ima dva 20-kilovatna (kW) priključka, polni pa se lahko s 5, 10 ali 20 kW, kar se nastavi za vsak priključek posebej, tako da čas polnjenja izbira lastnik letala sam, in traja od 40 minut do 4 ure. Letalo s polnimi baterijami leti približno eno uro, v tem času pa porabi le za dva evra elektrike,« so povedali v Pipistrelu. Podatki so preverjeni na letalu Alpha Electro.
Od polnilnic za avtomobile se razlikuje po tem, da je prilagojena za tip baterij, ki se uporabljajo v letalstvu. Te so drugačne kot tiste v avtomobilih, saj morajo omogočati precej daljši čas delovanja pri polni moči. »Če v električnem avtomobilu pritisnemo na plin do konca, hitrost v nekaj sekundah naraste prek 200 kilometrov na uro in moramo moč odvzeti. V letalu pa potrebujemo polno moč ves čas vzletanja in dviganja na določeno višino, kar lahko traja tudi nekaj deset minut. Tega avtomobilske baterije ne bi preživele. Zato so v letalstvu baterije z drugačno kemijo in tudi protokol polnjenja je drugačen, prilagojen letalskim baterijam. Zato so seveda popolnoma drugačni tudi strojna oprema, programska oprema in polnilni protokol polnilnice.«
Dvomi o množičnosti
Na vprašanje, kako velik pospešek bo nova polnilnica dala prodaji električnih letal, v Pipistrelu odgovarjajo, da ne velikega. »Električno letalo je vedno opremljeno tudi z lastnim polnilcem, tako da na samo prodajo letal polnilnica nima večjega vpliva. Bodo pa javne električne polnilnice na letališčih omogočale uporabo letala ne samo za lokalno šolanje, ampak tudi malo daljša potovanja, saj se bo pilot lahko na svoji poti ustavil in napolnil letalo, ne da bi moral v njem prevažati svoj lastni težki polnilec,« naštevajo koristi.
Frank Ruff iz svetovalne družbe Fraunhofer, ki razvija modele prihodnjega prometa v več nadstropjih, tudi z električnimi gondolami po zraku, ni prepričan, da bomo v prihodnosti imeli živahen promet v zraku. Nasprotno, prepričan je, da bodo v zraku nujni le droni, ki bodo spremljali prometne razmere in tudi sproti sporočali podatke v sistem vodenja prometa, seveda bolj natančne kot sedanji sistem GPS. Več plovil v zraku pa naj ne bi bilo, vsaj hitro ne. Za plovila bi potrebovali nov sistem, poleg tega je pri letečih vozilih vedno nevarnost strmoglavljenja.
»Seveda če gledamo na razvoj električnega letalstva s tako skeptičnega vidika, bi lahko enako rekli za avtomobile: obstaja velika verjetnost, da vozniki ne bodo vozili po desnem voznem pasu, ampak se bodo brezglavo zaletavali v nasproti vozeča vozila. Ni vse tako hudo. Zakonodaja, tehnologija in sistemi, ki omogočajo varno letenje z današnjimi letali, bodo poskrbeli tudi za to, da bomo lahko potovali varno v električnih letalih in da bodo tudi tisti pod njimi varni. Nesreče se bodo seveda vedno dogajale, tako kot še vedno prihaja do njih z vsemi prevoznimi sredstvi, tudi s sedanjimi potniškimi letali, ki jih poganjajo motorji na kerozin,« odgovarjajo v Pipistrelu.
Dodajajo, da se največja prednost električnega zračnega plovila pokaže ravno v velikih mestih, kjer so velike težave zaradi onesnaženosti in veliko hrupa, ki ju povzročajo bencinski motorji. Tam nastaja tudi največ zastojev v prometu. Zaradi bencinskih pogonov se segreva ozračje in nastaja smog. Vse to lahko električni letalnik, ki poleta navpično z nebotičnika ali vzletne ploščadi sredi mesta in lahko poleti na drug konec mesta v nekaj minutah (namesto v uri ali dveh, kolikor potrebuje klasični avto skozi vse zastoje v mestnem prometu), zmanjša na minimum ali popolnoma prepreči.
Vodik je prihodnost
V Nemčiji veliko stavijo na vodik. Ta naj bi bil tudi glavno alternativno gorivo za letala. »Pipistrel je s tremi nemškimi partnerji že aprila lani predstavil prvo štirisedežno letalo na svetu na vodikove nizkotemperaturne protonske gorivne celice. Vodik ima veliko prednost pred drugimi gorivi, saj omogoča proizvodnjo električne energije med letom in pri tem ne proizvaja popolnoma nobenih emisij razen čiste vode. Zato lahko v prihodnje kot glavni energent v letalstvu najbolj pomaga očistiti atmosfero sedanjih škodljivih emisij. Zaradi možnosti njegove proizvodnje tudi ponoči, ko je električna energija poceni, mu pada cena – kilogram stane že manj kot osem evrov. Tehnologija skladiščenja vodika in njegove uporabe v gorivnih celicah je vsak dan varnejša in učinkovitejša. Glede na to, da je infrastrukturo za polnjenje na vodik na letališčih bistveno preprosteje udejanjiti kot na cestah, saj je potrebno veliko manj polnilnih postaj, smo prepričani, da bo prej ali slej tudi večja potniška letala lahko poganjal vodik,« pravijo v Pipistrelu, kjer že načrtujejo 19-sedežno letalo s hibridnim pogonom v kombinaciji z gorivnimi celicami na vodik.
