Tiskane izdaje
Ljubljana – Eden največjih izzivov sodobnih mest je čezmerna raba avtomobilov, ki povzroča zastoje, onesnažuje okolje in škoduje zdravju, ugotavljajo v projektu, ki se prijemlje tudi v občinskih celostnih prometnih strategijah. Za čisto mobilnost je vseskozi na voljo tudi evropski denar.
Sodoben način življenja od ljudi zahteva visoko stopnjo mobilnosti, edina učinkovita rešitev za zmanjšanje težav pa je spodbujanje trajnostnih načinov potovanja, kot so hoja, kolesarjenje in uporaba javnega potniškega prevoza. »Žal se pogosto zaplete pri vprašanju, kje zagotoviti denar za financiranje takih pobud,« pravijo na urbanističnem inštitutu, ki je pri nas usklajevalec sicer evropskega projekta Push & Pull.
Dostopi peš in s kolesom bodo še olajšani. Foto Mojca Balant
Uvedba celovitega upravljanja parkiranja vzpostavlja dolgoročen in stabilen finančni vir – prihodke iz parkirnin. To zagotavlja denar tako za ukrepe spodbujanja trajnostne mobilnosti kot tudi za vzdrževanje parkirišč. Projekt temelji na kombinaciji prisile in spodbud oziroma korenčka in palice. »Številne izkušnje iz tujine so pokazale, da zgolj negativni ukrepi, kot je omejevanje rabe avtomobilov, niso najučinkovitejši pristop. Vedenjske navade se lahko trajno spremenijo šele v kombinaciji s pozitivnimi ukrepi, ki spodbujajo uporabo alternativnih potovalnih načinov. Med takšnimi ukrepi so izboljšana dostopnost, denimo dodatne kolesarske steze ali izboljšan sistem javnega potniškega prevoza, pa tudi informiranje in ozaveščanje o različnih oblikah mobilnosti ter osebno svetovanje za spremembo potovalnih navad,« pravijo na urbanističnem inštitutu.
Projekt se financira iz programa Inteligentna energija za Evropo, in se je uradno končal februarja, vendar se bo nadaljeval s še nekaterimi ukrepi. Pri njem sodeluje 15 partnerjev iz EU, pri čemer se pilotne rešitve izvajajo na osmih različnih lokacijah (v mestih Gent, Tarragona, Örebro, Nottingham, Krakov in dveh romunskih mestih, pri nas pa na skupni novi lokaciji ljubljanskih fakultet za računalništvo in informatiko ter za kemijo in kemijsko tehnologijo).
Najprej plačajo profesorji
Fakulteti sta se leta 2014 preselili na novo lokacijo, ki je umeščena na rob Ljubljane. Razmere za prihod na fakulteto z avtomobilom so idealne, parkirnih mest je na novi lokaciji namreč dovolj, večina jih je v garažah pod objekti fakultet. Investicijski načrt za novi fakulteti je predvidel tudi uvedbo plačevanja parkirnine, vendar ta ukrep ni bil med prednostnimi. Projekt Push & Pull je bil zato pomembna spodbuda k sistematični uvedbi parkirnin, omogočil je vpeljavo sistema navzkrižnega financiranja in zagotovil strokovno podporo za izvedbo aktivnosti.
Kolesarnica za zaposlene na fakultetah. Foto Mojca Balant
Fakulteti sta tako lani spomladi sprejeli parkirni red, ki postavlja osnovna pravila uporabe fakultetnih parkirišč, višino parkirnine in metode nadzora ter spremljanja. V njem je določen tudi minimalni delež denarja od parkirnin (15 odstotkov), ki jih bosta fakulteti na leto namenili za izboljšanje dostopa do fakultet na trajnosten način. Parkirni red ima tri ključne cilje. Prvi je pridobitev denarja za vzdrževanje in upravljanje parkirišč, drugi pridobitev denarja za izvajanje ukrepov, ki bodo izboljšali dostopnost s trajnostnimi potovalnimi načini, in tretji spreminjanje potovalnih navad v trajnostnejše. Lani poleti je sledila uvedba parkirnin za zaposlene. Ena od fakultet je že do konca preteklega leta zbrala 4000 evrov.
Mobilnostni načrt za območje bodo po napovedih sprejeli še to pomlad. Fakulteta za računalništvo in informatiko je sicer v okviru projekta že pridobila evropski certifikat »Kolesarjem prijazno podjetje«. S tem je postala prvi zaposlovalec v Evropi, ki je pridobil ta certifikat.
Nabor ukrepov iz mobilnostnega načrta, ki bodo izvedeni v prihodnjih letih, vključuje informacijski paket za zaposlene, študente in obiskovalce, promocijske aktivnosti za spodbujanje uporabe trajnostnih potovalnih načinov za prihod na delo, izboljšanje dostopnosti fakultet peš in s kolesom, servis koles in označevanje. Med drugim bodo organizirali zajtrke za kolesarje in pešce, kolesarske in pohodniške izlete, sodelovali bodo v nacionalni pobudi kolesarjenja na delo in podobno. Zaposleni, ki ne kolesarijo, pa bodo imeli možnost preizkusiti službena kolesa.
Stojal za kolesa že kdaj zmanjka. Foto Mojca Balant
Več lokacij in povezav na območju in v bližnji okolici fakultet potrebuje izboljšave za lažjo dostopnost peš in s kolesom. Povezave do avtobusnih postajališč že urejajo, kar bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Izboljšave vključujejo gradnjo novih poti ali izboljšavo obstoječih, brvi čez vodotoke, javno razsvetljavo in podobne ukrepe.
Celostne prometne strategije
V Sloveniji je trenutno v pripravi več kot 60 celostnih prometnih strategij, tako da so imela sporočila in izsledki projekta Push & Pull največji možen učinek, saj je parkiranje eden najpogostejših izzivov, s katerim se srečujejo mesta in občine. »Sistem zaračunavanja parkirnin in uporaba denarja za spodbujanje čistih oblik mobilnosti sta popolnoma prenosljia tudi na občine. Po naših podatkih je vsaj ena občina ta sistem tudi uvedla za občinsko upravo. Prenosljiv je tudi mobilnostni načrt,« je povedala Mojca Balant iz urbanističnega inštituta, vodja projekta v Sloveniji. Opozorila je, da je čedalje pogosteje tudi v Sloveniji mogoče slišati, da so parkirišča za avtomobile razvrednotenje prostora in da je treba to spremeniti. Ne nazadnje bo, po napovedih, ministrstvo za infrastrukturo uvedlo redni vir denarja za projekte čiste mobilnosti.
Za električna kolesa
Člani vsebinskih mrež nevladnih organizacij so tako razočarani nad nedavnim razpisom Eko sklada Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila, ki ne vključuje subvencij za električna kolesa, da so ministrstvoma za infrastrukturo in okolje ter Eko skladu napisali protestno pismo. »Električna kolesa so namreč trajnostna rešitev za mobilnost na neravninskih območjih, za premagovanje večjih razdalj in za osebe s fizičnimi omejitvami. Lahko so odlično nadomestilo za osebni avtomobil, s primerno podporo pa bi lahko povečala mobilnost socialno šibkejših, ki so trenutno prisiljeni plačevati visoke stroške avtomobila,« pravijo v okoljevarstvenih organizacijah.
Avtomobilov je že preveč, zato naj Eko sklad podpre električna kolesa. Foto Tomi Lombar/Delo
Trajnostna mobilnost je poleg tega vključujoča mobilnost, namenjena vsem skupinam prebivalcev, tudi tistim, ki si ne morejo privoščiti ali ne morejo voziti avtomobila (zaradi starostnih omejitev, fizično nesposobni). Vsakodnevno kolesarjenje z navadnim kolesom je mogoče do razdalje 15 kilometrov. Električno kolo podaljša doseg za opravljanje vsakodnevnih poti s 5 na 20 kilometrov. Z električnimi kolesi starejši ostanejo dalj časa aktivni, zaposleni se manj spotijo na poti v službo, družine ne potrebujejo dodatnega avtomobila, lažji je transport tovora v mestu. Zaradi naštetih razlogov električna kolesa subvencionira veliko mest, tudi Dunaj in Gradec.
V piramidi mobilnosti sta v največjem spodnjem delu hoja in kolesarjenje, nad njima javni prevoz, šele nato sledi smotrna raba avtomobila, kjer imata prednost souporaba in sopotništvo. Subvencija 500 evrov (6,6 odstotka subvencije za avto), je že pomemben vzgib za nakup električnega kolesa.
