Planiški center je izložbeno okno

Povezovalni projekti bodo v prihodnje še prej dobili evropski denar.

Objavljeno
28. januar 2016 16.45
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Planica – Nordijski center Planica je Slovenija pokazala tudi udeležencem konference ob začetku izvajanja strategije Alpske makroregije. Precej jih je že takoj zagotovilo, da v Slovenijo gotovo še pridejo.

Skakalnice in zlasti letalnica v Planici imajo izjemno zgodovino, tu so skakalci prvič preskočili 100 (leta 1936) in 200 metrov (1994), 250 metrov pa je prvi preskočil Peter Prevc v Vikersundu. Po prenovi velikanke zdaj v Planici potiho računajo na 255 metrov.

V Planici imajo še sedem manjših skakalnic, vse pokrite tudi s plastiko, tako so edini center na svetu, ki ima osem skakalnic vseh velikosti za olimpijsko skakalno tekmovanje na enem mestu, še bolj pomembno pa je, da imajo vse za pripravo skakalcev, od najmlajših do vrhunskih.

Dodatek je proga za tek na smučeh. Upravljavci sicer pogrešajo naraven sneg, tako na skakalnicah kot na tekaški progi in na bližnjih smučiščih je sneg iz snežnih topov. Glede na napovedi strokovnjakov bo umeten sneg usoda večjega dela Alpske makroregije. V Planici bodo tudi ta sneg po koncu zimske sezone pospravili v podzemno garažo in v njej uredili progo za tek na smučeh poleti.

Dodatna ponudba je spust po žici z vrha letalnice, ki je v ceni dveurnega vodenega obiska centra. Hrane v planiškem centru ne ponujajo. Kot pravijo, je dovolj gostiln malo nižje od vhoda v nacionalni park. Na sončno nedeljo je v Planico prišlo več kot 1500 ljudi.

Oživitev območja za vse letne čase

Naložba v planiški center, kjer so podrli stare skakalnice in zgradili nove, je oživila obstoječe športno območje za vse letne čase, ustvarila je že nekaj delovnih mest, še več pa jih je odvisnih od iznajdljivosti in podjetnosti zlasti domačinov.

Brez vložka bi bila tradicija smučarskih skokov v Planici gotovo prekinjena, pomembno je tudi povezovanje športa in turizma v Kranjski Gori, Gornjesavski dolini in Sloveniji kot celoti. Sodoben skakalni in tekaški center bo še bolj kot prej skrbel za povečano število prenočitev v Kranjski Gori in sosednjih krajih.

Strategija za obstanek prebivalcev na območju Alp

Celotna naložba je stala 47,4 milijona evrov, od tega je Evropski regionalni razvojni sklad prispeval 33,7 milijona evrov. Več kot polovico denarja je za gradnjo od tega sklada dobil tudi Slovenski planinski muzej v Mojstrani. Za interaktivno predstavitev pomena gora in narave za Slovence je v posebej oblikovani stavbi iz Evrope prišel poldrugi milijon evrov, ves projekt pa je stal 2,9 milijona evrov.

Vse to je tudi pričakovan učinek strategije za Alpe, priložnosti, da prebivalci območja Alp ostanejo in da se zaradi služb ne preselijo v dolino. Tako bo skupen izziv povezovanje, na ogledu planiškega centra so denimo poudarili, da je nekoč do Rateč vozil vlak, ljudje pa so dva kilometra do skakalnic prehodili v prešernih družbah.

Več držav Alpske makroregije načrtuje ravno to, povezave, ki ne bodo obremenjevale okolja. Švica je že 70 odstotkov tovornega prometa spravila s cest na železnice, kot pravijo, bi bilo dovolj, če bi sosednje države zgolj podaljšale njihove že zgrajene železniške povezave.

V železnice vlagajo tudi Avstrijci, v sodelovanju z njimi pa se prebujajo tudi Italijani. Slovenija železnice ni poudarjala, usklajuje pa promet v Podonavski strategiji. Značko makroregije lahko dobi tako projekt drugega tira do Kopra kot preureditev koprske obalne ceste v sodobno območje brez avtomobilov.