Plastika namesto rib, nič piva, jabolk in riža?

Napovedi prihodnosti otrok so skrb zbujajoče, onesnaževanje in podnebne spremembe grozijo bolj kakor kdaj koli.

Fri, 22.01.2016, 10:00

Ljubljana – Podnebne spremembe spreminjajo svet, več bo poplav, suš, gozdnih požarov, vročinskih valov in drugih ekstremnih vremenskih dogodkov. Živali in tudi rastline se selijo ali izumirajo, selijo se tudi že ljudje. Nekatere vrste hrane pa lahko izginejo.

»Do leta 2050 bo v oceanih več plastičnih odpadkov kot rib, če mednarodna skupnost ne bo sprejela resnih ukrepov za predelavo te vrste odpadnih snovi, opozarja nova raziskava Fundacije Ellen MacArthur, v katero bi se rado včlanilo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Zdaj je v oceanih približno 150 milijonov ton plastike. Veliko večino plastične embalaže ljudje zavržejo takoj po uporabi. Svetovno gospodarstvo tako vsako leto izgubi 95 odstotkov vrednosti plastične embalaže, vredne od 73 do 110 milijard evrov. Če ne bo ukrepov, se bo količina plastike v oceanih do leta 2050 povečala na štiri tovornjake smeti na minuto, kar pomeni, da bo do leta 2025 v oceanih ena tona plastike na tri tone rib, do leta 2050 pa bo plastike že več kot rib.

Plastični odpadki že zdaj morske živali tudi ubijajo, zlasti ptice. Čedalje pogosteje pa zaradi polnega želodca plastike umirajo tudi veliki morski sesalci, letos je na obalo Južne Afrike prineslo 5,7 metra dolgo samico orke. V zalivu je samica kita umirala ves teden, po smrti pa so ji v želodcu našli jogurtov lonček, podplat čevlja, ovitke hrane in drugo. Po drugi študiji (Global Inventory of Small Floating Plastic Debris) je v oceanih med 93.000 in 236.000 ton delcev mikroplastike.

Manj avokada in drugačna jabolka

Organizacija EcoWatch pa opozarja, da bi lahko zaradi podnebnih sprememb izginilo več vrst hrane, denimo mehiška omaka guacamole. Znanstveniki namreč napovedujejo 40-odstotno zmanjšanje pridelave avokada v 30 letih, največja veriga hitre prehrane, ki ima v ponudbi guacamole, Chipotle, pa napoveduje umik te omake iz ponudbe, če se bodo sestavine podražile.

Druga so jabolka. Že leta 2011 je skupina znanstvenikov objavila, da jablane potrebujejo zimsko ohladitev za ekonomičen pridelek jabolk, zato so priporočili vrste jablan, ki ne potrebujejo take ohladitve. Vendar bodo imela taka jabolka po japonski študiji drugačen okus, dozorela bodo prej, bodo pa tudi bolj sladka in mehkejša.

Za pivo manjka dobre vode

Znanstvenike skrbi tudi usoda piva, že zdaj imajo številni pivovarji po svetu težave z zagotovitvijo stabilne dobave vode. V Sloveniji sicer to še nekaj časa ne bo večja težava. Za svetovno prehrano precej večjo težavo pomeni mogoče zmanjšanje pridelave riža in stročnic, na kar so opozorili že Združeni narodi. »Rast temperatur, dvig gladine morij in spremembe padavinskih vzorcev bodo zelo spremenili razpoložljivost zemlje in vode za pridelavo riža,« so zapisali. Druge študije kažejo, da se lahko proizvodnja riža v tropih zmanjša za polovico, proizvodnja fižola pa za četrtino.

Morski živelj, zlasti korale, raki in školjke, ki imajo bodisi skelet bodisi lupino iz kalcijevega karbonata, se ne more upreti kisanju oceanov zaradi emisij ogljikovega dioksida. V kislejših vodah ne more preživeti niti losos. Poleg tega bodo višje temperature povečale strupenost različnih pesticidov, industrijskih kemikalij in zdravil tudi v sladkih vodah.

Čokoladi in krompirju grozi vročina

Mnoge bi prizadelo izginotje čokolade, vendar to ni prazna bojazen. Več kot pol kakavovih zrn prihaja iz Gane in Slonokoščene obale, kjer jih gojijo na višini od 100 do 250 metrov nad morjem, do leta 2050 pa se bodo nasadi morali preseliti nad 450 metrov visoko. Drugače je s kavo, saj se pridelovalci borijo z gljivicami in invazivnimi tujerodnimi vrstami.

Med ogroženimi sta tudi kikirikijevo maslo in vino. Za kikirikije je težko najti hladnejša območja za pridelavo, vinograde v Franciji pa ogrožajo vremenski ekstremi. Vendar za vino ni večjih skrbi, nastajajo nova vinorodna območja. Drugače je z ocvrtim krompirčkom oziroma krompirjem. Podnebne spremembe so največja grožnja za krompir v njegovi domovini, Peruju. Ocenjujejo, da v 40 letih ne bo več območja v Peruju, kjer bi lahko pridelali krompir.

Prijavi sovražni govor