Tiskane izdaje
Ljubljana – Večina občin s prekomerno onesnaženim zrakom je predvidela, da mora daljinsko ogrevanje ali omrežje plina postati prednostni način ogrevanja. Vendar Eko sklad še ne daje nobenih subvencij za priključitev na omrežje.
»Eko sklad nastopa predvsem v vlogi izvajalca okoljske politike, ki jo določajo ministrstva. Tudi na degradiranih območjih, Eko sklad spodbuja zamenjavo starih kurilnih naprav na lesno biomaso, ki poleg prometa, industrije in drugih dejavnikov ustvarjajo del problema prekomerne koncentracije prašnih delcev, z novimi, sodobnimi ogrevalnimi sistemi, vendar moramo pri tem upoštevati omejitve, ki so določene v odlokih o načrtu za kakovost zraka na območjih posameznih občin. V teh odlokih je določeno, da na nekaterih območjih ni dovoljena dodelitev subvencije Eko sklada za toplotne črpalke ali nove kurilne naprave na lesno biomaso, če je z občinskimi akti ali lokalnim energetskim konceptom določen drug prednostni način ogrevanja stavb (daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina),« na Eko skladu odgovarjajo na vprašanje, kakšno pot do čistejšega zraka podpirajo.
Na vprašanje, koliko denarja se da dobiti za priključitev na omrežje plina, pa odgovarjajo, da »Eko sklad subvencij za priključitev na omrežje plina trenutno ne dodeljuje, proučujemo pa tudi to možnost, ki bi v primeru odločitve resornih ministrstev lahko bila uvedena v prihodnosti«. »Trenutno pa je mogoče subvencije za plinske kotle dobiti pri trgovcih s plinom,« pravijo na Eko skladu.
Povsod bi lahko podpirali plin
»Praktično vsi odloki o načrtih kakovosti zraka predvidevajo rešitev, da daljinsko ogrevanje (ne glede na vir) in ogrevanje s plinom postaneta na območjih preseganj vsebnosti delcev prednostni način ogrevanja. V ta namen so morala območja na parcelno številko natančno določiti takšna območja, skladno s svojim lokalnim energetskim konceptom. Odločitev je dolgoročna in strateška ter je prepuščena občinam. Pri daljinskem ogrevanju gre posredno tudi za povečevanje učinkovitosti rabe energije, je pa res, da sta oba vira še vedno fosilna goriva (razen v primeru, če bi šlo pri daljinskem ogrevanju za delno uporabo lesne biomase kot vira ogrevanja),« pa pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. Subvencij za male kurilne naprave na območjih s preseganji, kjer sta prednostni način ogrevanja daljinsko ogrevanje ali ogrevanje s plinom, ni več.
Na nezgoščenih območjih poselitve, kjer gradnja ali širjenje daljinskega ogrevanja ali plinskega omrežja ni ekonomično, pa je v načrtih zamenjava zastarelih malih kurilnih naprav s sodobnimi pečmi in s toplotnimi črpalkami ob subvencijah države. Kjer ni določen noben prednosten način ogrevanja, sta oba vira, lesna biomasa in toplotne črpalke, obravnavana enakopravno ter je prepuščeno gospodinjstvom, da se odločijo, kateri vir bodo izbrali. Cilj je, da gredo na obnovljiv vir energije. V odloku o načrtu kakovosti zraka na območju Murske Sobote, je tako že določeno, da bi celotno daljinsko ogrevanje prešlo na obnovljivo geotermalno energijo.
Na MOP poudarjajo, da imajo obnovljivi viri energije absolutno prednost. Tako država skupaj z občinami pripravlja novelacijo odlokov o načrtih kakovosti zraka, kjer bo sedanji pristop nadgrajen z ukrepi iz strategije umne uporabe lesne biomase za ogrevanje v (skupinskih) kurilnih napravah.
