Po 18 letih končno vemo, kje po državi stoji ali teče voda

Vodni kataster je dostopen na portalu eVode.
Objavljeno
25. februar 2018 21.30
jsu*Krajinski park ljubljansko Barje
Borut Tavčar
Borut Tavčar

V Sloveniji vodni kataster še ni popoln, vendar v sporih že zdrži na sodišču, vplival bo tudi na davek na nepremičnine. Kdor ima vodno zem­ljišče, bo namreč plačal manj. Poleg tega bodo postopki za pridobitev soglasij in dovoljenj za uporabo zemljišč, tudi gradbenih, hitrejši.

Vodni kataster je uradna evidenca na področju upravljanja voda, sestavljena iz popisa voda ter popisa vodnih objektov in naprav. Je javno dostopna in brezplačna evidenca, ki je del spletnega portala eVode, oboje vodi direkcija za vode. Namenjen je tako splošni kot strokovni javnosti. »Vpogled v podatke je brezplačno mogoč tudi prek atlasa voda, spletnega pregledovalnika prostorskih podatkov na portalu eVode,« so povedali na ministrstvu za okolje.

Zbirke, ki po pravilniku sestavljajo popis voda, še niso dokončane. Od 88 slojev je namreč dostopnih 49, manjka jih torej še 39. Luka Štravs z ministrstva za okolje in prostor (MOP) je povedal, da bodo zdaj postopki za pridobitev soglasij in dovoljenj za uporabo zemljišč, tudi gradbenih dovoljenj, hitrejši. »Če je človek nekaj potreboval, ni vedel, na katero od petih ustanov naj se obrne, zdaj je tu točka eVode,« je povedal. Vodni kataster tudi zdrži na sodiščih, čeprav ni popoln. »Ko bo na voljo še 10 milijonov evrov, bodo lahko na agenciji za okolje natančno našli vašo parcelo,« je dodal Štravs.

Predvidoma d o marca bo prenovljen še atlas voda

Atlas voda je grafični prikaz podatkov o vodah. Prenovljen bo do 1. marca. V njem je mogoče pogledati potek vodotokov in stoječih voda, tudi poplavna območja, jezove in lokacijo postaj za preverjanje kakovosti vode. Na vprašanje, ali bodo k tem podatkom dodali rezultate meritev, je Štravs odgovoril, da atlas ne prikazuje trenutnih podatkov, te je mogoče preveriti v drugih zbirkah na portalu eVode.

V zbirki podatkov o ogroženih območjih so tudi uradni podatki o poplavnih območjih. Urejeni so v več baz podatkov, kot so območja pomembnega vpliva poplav, opozorilna karta poplav, poplavna nevarnost, razredi poplavne nevarnosti, globine vode pri pretoku Q100, razredi poplavne ogroženosti in poplavni dogodki. Na teh območjih Štravs ne bi živel, dodal pa je, da bo življenje na območjih z vodnimi zemljišči tudi zaradi prihodnjega davka na nepremičnine cenejše.

»Za učinkovite odločitve potrebujemo dobre podatke,« je poudaril Tomaž Grilj iz MOP, projekt določitve vodnih zemljišč in obnovljenih hidrografskih podatkov, ki bo do 15. marca v javni obravnavi, je že star, začel se je leta 2010. Vodna zemljišča so po Griljevih besedah dodatno določali z laserskim skeniranjem (projekt Lidar) in fotografiranjem iz zraka. S skeniranjem so lahko določili, kje se površina dviguje in kje spušča tudi v strnjenih gozdovih. S kombinacijo podatkov so lahko določili vodotoke s širino tudi manj kot meter. Kjer so bile nejasnosti, so razmere preverili še na terenu, kar so delali strokovnjaki geodetskega ­inštituta.

Več potokov in rek kot doslej

Vodotoki, široki med enim in dvema metroma, so dobili še po meter raztezne površine na vsaki strani, vodotoki, široki manj kot meter, pa pol metra na vsaki strani. Tako vodna zemljišča v Sloveniji po novem obsegajo 630 kvadratnih kilometrov (ne več dobrih 200 kvadratnih kilometrov), vodotokov pa je za 49.100 kilometrov. Podatki, da imamo v Sloveniji približno 26.000 kilometrov rek in potokov, ne držijo več. V Sloveniji imamo 11.800 grajenih vodnih objektov in 19.300 drugih objektov, kot so slapovi, brzice, izviri, ponori, mokrotne površine, prodišča in podobno. »Stroka ocenjuje, da so podatki dobri, podjetja pa jih tudi že uporabljajo,« je povedal Grilj in dodal, da se podatki vseskozi spreminjajo, zato je ključno nenehno dopolnjevanje podatkovnih baz. Ministrstvo za kmetijstvo je doslej vodilo kataster mokrotnih travnikov, trstičja, tudi barij in podobnega, kar bodo prav tako vključili na portal.

Izvirov je bilo po vojaških podatkih v Sloveniji več kot 10.000. V vodnem katastru niso zajeti vsi. »Glavno je, da imamo osnovo, ki jo je mogoče dopolnjevati. Vojaški viri so kar dobri za to,« je povedal Grilj.

Težava je tudi s kanaliziranimi vodotoki, kar bo treba vključiti v proces vzdrževanja katastra. Zelo pomembno je, kje voda teče. Pri mostovih je to preprosto določiti, drugače je, denimo, v Domžalah, kjer je kanal skozi mesto dolg kar kilometer.