Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada je včeraj potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometu, ki predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z izpustom ogljikovega dioksida 50 gramov na kilometer ali več, čemur v tem trenutku ustrezajo le modeli na električni pogon ali priključni hibridi.
Prva registracija omejena že čez sedem let
Bojan Žlender, vodja službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko na ministrstvu za infrastrukturo, je dejal, da je strategija alternativnih goriv zelo ambiciozna, z željo da bi Slovenija do leta 2030 postala država z zelenim prometom, lastnimi načini in znanjem, souporabo vozil in samovozečimi vozili. Vlada je v sporočilu navedla , da leta 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel. Kot so nam nato pojasnili pristojni, bo odločilna vrednosti izpust manj kot CO2 50 gramov na kilometer, kakorkoli ga bodo proizvajalci dosegli. Pod to mejo so za zdaj samo električni avtomobili in priključni hibridi, ki kombinirajo motor z notranjim izgorevanjem z električnim in jih je hkrati mogoče polniti na zunanjem električnem omrežju. Že leta 2025 pa naj ne bi bila možna prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij, ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni izpust 100 gramov na kilometer ali več.
Mnenja drugih deležnikov
Predsednika sekcije slovenskih avtomobilskih zastopnikov v TZS David Jurič o strategiji pravi, da če želimo biti tako radikalni, kot na primer Norveška, bi morali razmišljati tudi o razvoju infrastrukture polnilnic. »Ta ustreza številu električnih vozil, s povečevanjem prodaje pa nič več.«
Vlada sicer načrtuje, da bo sedanje število okoli 230 električnih polnilnic do leta 2030 povečala na 22.000. Po Juričevem mnenju bi morali za rešitev izziva mobilnosti razmišljati še vsaj o razvoju sistema uporabnikom in do okolja prijaznega javnega transporta ter o uravnavanju tranzitnega prometa, ki prav tako bistveno pripomore k obremenjevanju našega okolja s toplogrednimi plini in trdnimi delci.
Ignac Završnik, predsednika društva za električno mobilnost Slovenije DeMS, pa pravi, da se pri nas pač sledi trendom v Evropi, da pa je to vendarle dobra novica. Na vprašanje, ali bo ponudba električnih vozil leta 2030 ustrezna, je dejal, da jih bo tehnološki napredek zagotovil zadostno število, da pa bo zaradi uveljavljanja avtonomne vožnje v prihodnosti vozil na cesti manj kot danes.
Direktorica slovenskega grozda avtomobilskih dobaviteljev Tanja Mohorič meni: »Industrija bo imela pripravljeno ponudbo celega spektra vozil (vselektričnih, hibridnih), vprašanje pa je, ali bodo drugi deležniki pripravljeni. S tem mislimo predvsem na ustrezno polnilno infrastrukturo in vzpostavitev pametnih omrežij. Pomembno vlogo bo pri tem imel tudi končni uporabnik, saj je sprejemljivost teh vozil predvsem v njegovih rokah.«
Elektrika iz obnovljivih virov
Obstajajo tudi ocene, da je najpomembneje, kako se bo pridobivala električna energija. »Strategija vlade po pričakovanju sledi strategiji nekaterih držav Evrope, recimo Franciji in Veliki Britaniji. Gre za trend, pri katerem je ključno vprašanje, kako bomo pridobivali elektriko za polnjenje električnih vozil. Gre za globalno vprašanje v smeri elektrifikacije. Brez večjega preskoka v pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov ne bo izpustov CO2 nič manj,« je pojasnil Uroš Rosa, direktor proizvajalca izpušnih sistemov Akrapovič.
