Tiskane izdaje
Ljubljana – Preteklo leto je bilo prelomno za ukrepanje proti podnebnim spremembam, na vrhu je pariški podnebni dogovor 195 držav, ki so se deklarativno usmerile na nizkoogljično pot. Bilo je tudi najtoplejše leto od začetka meritev.
Za letos napovedi pravijo, da bo še topleje kot lani. Število podnebnih beguncev še ni bilo tako veliko, čedalje močnejša so tudi gibanja ljudi proti onesnaževanju in nepravični razdelitvi bogastva, ki jo pogosto spremlja tudi uničenje okolja.
Kot pravi Assad Razzouk iz Sindikata za obnovljive vire, čiste energije ne bo ustavilo nič več. Ne glede na nizke cene premoga in nafte na trgu bodo sončne, vetrne in druge čiste elektrarne nadaljevale pohod na trg, pravzaprav skoraj monopoliziranje vseh novih naložb v energetiki v večini držav. Naročila načrtov za nove čiste elektrarne so v vzponu v ZDA, na Kitajskem, v Indiji pa tudi v Afriki in Latinski Ameriki. Indija namerava, denimo, do leta 2022 povečati moč sončnih elektrarn s pet na 100 gigavatov (167 Tešev 6), kar je dvakrat več, kot je sedanja moč sončnih elektrarn na Kitajskem.
Cenejše baterije, zdaj po svetu poteka vrsta raziskovalnih projektov, bodo še pocenile čisto energijo, obenem pa spremenile dojemanje energetike. Gospodinjstva bodo proizvajala čedalje več energije, hkrati jo bodo upravljala in shranjevala. Velika in tudi neučinkovita električna omrežja bodo začela izgubljati pomen.
Dobički in skrb za zdravje
Za trge bo mogoče še pomembnejše to, da bodo delnice, vložene v premogovna, naftna in plinska podjetja, začele počasi, a zanesljivo izgubljati vrednost (zdaj so pri petih bilijonih dolarjev), sektor obnovljivih virov energije pa bo začel dobivati (zdaj so šele pri 300 milijardah dolarjev). Signali finančnih trgov to že kažejo, banke so se začele izogibati financiranju fosilnih projektov. Tudi nizke cene fosilnih goriv so dvorezne, naložbe v raziskave nahajališč nafte in plina korporacije zaradi pričakovanih nizkih dobičkov korporacije opuščajo. Po napovedih bo več držav uvedlo tudi trgovanje z ogljikom, o tem razmišljajo tako Kitajska in Kazahstan kot Južna Afrika, Koreja in Nova Zelandija.
Pozabili na kisik v morju
Povečuje se število zelenih delovnih mest. To lahko premaga politične interese za fosilna goriva in velike infrastrukturne projekte. V ZDA solarna industrija že ustvarja osemkrat več delovnih mest kot premogovna in industrija zemeljskega plina. Ta prednost bo še pomembnejša za države v razvoju, kot je Indija. V Tanzaniji šolanje v odmaknjenih predelih zagotavljajo v šolskih tovornjakih na sončno energijo, v Keniji družine laže preživijo s pečicami na sončno energijo.
Med drugim bodo čisto energijo potisnile naprej tudi skrbi prebivalcev za zdravje. Javno zdravje je ogroženo v mnogih državah in mestih, ne zgolj na Kitajskem. Opozorila o preveč onesnaženem zraku prihajajo z vsega sveta od Pariza do New Delhija in glavnega mesta Mehike, kar potiska naprej elektrifikacijo avtomobilov in avtobusov. Volskwagnova afera je tako zgolj primer paničnega odziva na neizogibno.
»V Parizu so se veliko pogovarjali o naraščanju morske gladine in čedalje bolj zakisanem morju, nič pa o še eni težavi, zmanjševanju količine kisika v oceanih,« pravi Lisa Levin z Oceanografskega inštituta v San Diegu. Tudi območja z nizko vsebnostjo kisika se namreč širijo vzporedno s podnebnimi spremembami. V Pacifiku ob obalah Južne Kalifornije so ravni kisika v 50 letih padle za 20 do 30 odstotkov. Svetovno povprečje je približno 20-odstotno znižanje ravni kisika, trend pa se bo nadaljeval s segrevanjem oceanov.
Območja z nizko vsebnostjo kisika so našli od 60 metrov pod gladino, ki sicer redno dobiva kisik ob mešanju z zrakom. Širjenje območij z nizko vsebnostjo kisika pomeni, da veliko živali ne more več živeti v svojem naravnem okolju, kar zmanjšuje biotsko raznovrstnost. Podobno je v segretih rekah, polnih hranil. Razpad snovi, bakterije in pospešena rast alg iz vode potegnejo ves kisik, ribe pa poginejo. Topla voda že brez drugih učinkov zadrži manj kisika kot hladna.
