Po zakonu za prehrano da, po pravilniku ne

Ljubljana – Slovenski e-forum se je dejavno vključil v promocijo industrijske konoplje, ki jo lahko uporabimo za več kot 50.000 izdelkov, tudi za gradnjo stavb, zdravljenje prsti in prehrano. Vendar pravilnik o gojenju konoplje slednjega ne dovoljuje.

V Sloveniji je dovoljeno gojiti konopljo na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,3 hektarja. Konopljo se sme gojiti za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za hrano živali in za pridelavo vlaken in za druge namene, določene z zakonom, ki ureja proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami. Predsednik Slovenskega e-foruma Gorazd Marinček ugotavlja, da je to določilo pravilnika o gojenju konoplje v nasprotju z zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, saj ta dovoljuje gojenje in uporabo industrijske konoplje tudi za prehrano ljudi. Kot je povedal, bo o tem najprej obvestil ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana, ki lahko pravilnik ustrezno popravi, če pa to ne bo šlo, bo dal pravilnik v ustavno presojo.

Prava meja med koristmi in škodo?

Poteka tudi živahna razprava, ali je meja, kdaj industrijska konoplja postane prepovedana droga, sploh primerna. »Če se z analizo ugotovi, da vsebnost THC presega 0,2 odstotka, se s pridelkom ravna v skladu z določbami zakona, ki ureja proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, o ravnanju z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami,« določa pravilnik o gojenju konoplje. Ta meja po mnenju pridelovalcev in tudi Marinčka ščiti francoski monopol nad prodajo semen. Slovenske avtohtone vrste konoplje, ki jih menda hranijo nizozemski semenarji, pa tudi številne druge z območja srednje Evrope in Balkana imajo namreč višjo vsebnost THC, približno 0,4 odstotka. V svetu je za varno in nepsihotropno konopljo sprejeto, da lahko vsebuje en odstotek THC, z upoštevanjem previdnostnega načela pa bi Slovenija lahko dovolila gojenje konoplje z 0,5 odstotka THC. Tako vsaj menijo pridelovalci in tudi o tem namerava Marinček odpreti razpravo.

»Industrijska konoplja je poljščina, ki jo lahko uporabimo za prek 50.000 izdelkov. Raste hitro – 'kot konoplja' – in visoko, tudi do 5 metrov. Ne potrebuje ne umetnih gnojil ne fitofarmacevtskih sredstev. Pri nas je trenutno največ porabimo za prehranske namene, tu in tam tudi v gradbeništvu. Vse to se da pospešiti. Malo je znano dejstvo, da so bili slovenski tolarji natisnjeni na papirju iz konoplje. S konopljo lahko pridobimo tudi nova obdelovalna zemljišča, saj konoplja v treh letih iz tal posrka vsa onesnaževala, tudi težke kovine. Seveda taka konoplja ali njeno olje ne bi smelo biti uporabljeno v prehranske namene, temveč za izolacijo stavb in podobno,« pravi Marinček, ki dodaja, da je po prehranski vrednosti in dobičkonosnosti konoplja daleč pred koruzo in sladkorno peso.

Šest odstotkov svetovne pridelave

Človek je odkril konopljo približno 15.000 let pred našim štetjem. Prvi so konopljina vlakna uporabljali v Mezopotamiji in starem Egiptu kot dodatek za ojačitev glinenih zidakov. Vse do sredine 20. stoletja so jo množično uporabljali po vsem svetu. Za oblačila, za vrvi, za jadra, Gutenbergova Biblija, prva natisnjena knjiga, je na papirju iz konoplje. Ameriško deklaracijo o neodvisnosti so zapisali na konopljin papir. Tudi ameriške dolarje so tiskali na papir iz konoplje in na enem od bankovcev upodobili žetev konoplje s koso na konjsko vprego. Zanimiv je podatek, da pri proizvodnji papirja lahko s konopljo z enega hektarja njive nadomestimo les s štirih hektarjev gozda. Konoplja zraste v enem letu, drevesa v gozdu pa ne manj kot v 20 letih.

»Tudi pri nas so kmetje v preteklih stoletjih gojili konopljo, predvsem za vrvi in domače tkanje. V drugi polovici 18. stoletja naj bi bilo pri nas zasejanih okrog 2000 hektarjev konoplje, zlasti na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem, v Beli Krajini in Prekmurju. V prvi polovici 20. stoletja je bilo konoplji odmerjenih le še 150 hektarov. Ti so se po drugi svetovni vojni zmanjšali na približno 100 hektarov, dokler je niso zaradi specializacije kmetijstva povsem opustili. Konopljo so sejali aprila med koruzo, krompir, peso, repo ali na robove njiv ter vrtov. V nekdanji SFRJ je bila konoplja precej razširjena vse do leta 1969. Leta 1948, na primer, je bilo pod konopljo 60.000 hektarov, kar je takrat pomenilo 25 odstotkov evropske in 6 odstotkov svetovne pridelave,« pojasnjuje Marinček.

Konoplja se znova širi

V Sloveniji se gojenje industrijske konoplje v zadnjih nekaj letih hitro širi, saj se površine vsako leto podvojijo. Tako je bilo lani prijavljenih 540 hektarov površin, za letos pa se omenja številka okoli 1000 hektarov. »Žal pa imamo zelo ozek nabor izdelkov oziroma načinov uporabe. Najbolj razširjena je seveda uporaba v prehranske namene, v obliki semen, olj, moke in raznovrstnih pekovskih izdelkov. Vedno bolj je priljubljena uporaba v stavbarstvu, bodisi za ploščate izolacijske elemente, bodisi za zidake. Na voljo so tudi tekstilni izdelki iz konoplje, vrvi in vrvice, pa tudi cenjene podobice Evropske banke so natisnjene na papirju iz konoplje,« pravi Marinček. Kako bomo uporabljali konopljo jutri? Nedvomno še vedno za raznovrstne prehranske namene. Med vse bolj priljubljenimi naravnimi gradivi je konoplja vse bolj razširjena. Konopljine vrvi se vračajo in izpodrivajo tiste iz naftnih derivatov. Vedno več bo izdelkov z višjo dodano vrednostjo, na primer oblačila in avtomobilske karoserije.