Tiskane izdaje
Ljubljana – Zakon o vodah, sprejet in uveljavljen leta 2002, je omogočil, da se vse prejšnje oblike vodnih pravic formalizirajo v koncesijah. Celotna pijačarska industrija je dala vloge za koncesije, nekateri so jih dobili in plačujejo več, kot je predvidel dogovor iz leta 2013, drugi še vedno ne.
»Zakon o vodah, sprejet leta 2002, je dovolil, da tisti, ki že uporabljajo vodne vire, po hitrem postopku dobijo koncesije, drugi pa gredo v redni postopek. Po tem zakonu smo mi, pravzaprav celotna pijačarska industrija, dali vloge za koncesije. Leta 2005 nam je bila podeljena koncesija za vse vrtine, ki jih uporabljamo, razen za eno, ki je bila podeljena drugemu, kljub naši vlogi. Nekateri pa še do danes niso dobili koncesijske pogodbe, kar pomeni, da ministrstvo za okolje ni podelilo koncesij več kot deset let,« pravi Timotej Lapajne iz Droge Kolinske, ki spada v Atlantic Group.
Koncesije, ne trošarin
Razmere je MOP začelo razčiščevati po poročilu računskega sodišča, ki je ugotovilo, da tisti, ki ne plačujejo koncesnin, dobivajo nedovoljeno državno pomoč. Skupaj naj bi uporabniki vode državi na leto plačevali 25 milijonov evrov premalo. »S kolegi na GZS smo se pogovarjali z MOP, pogledali, kakšne koncesije bi bile še vzdržne. Na trgu konkuriramo s sosednjimi državami, Eurospin ima plastenko vode za manj kot 20 centov, ki je ne more za ta denar napolniti nihče v Sloveniji, imamo namreč višje stroške dela in tudi višje obremenitve. Dogovorjeno je bilo, da je vzdržna koncesija dva evra za kubični meter vode in šest evrov za kubični meter piva. To je bilo leta 2013. Prepričani smo bili, da temu sledijo koncesijske pogodbe, a še do danes niso. Država pa zdaj na vrat na nos sprejema zakon, da bo uredil razmere za leti 2014 in 2015,« pojasnjuje Lapajne.
Pijačarska industrija opozarja, da čez šest milijonov evrov s koncesijami ne more. Sicer bodo polnilnice v Sloveniji ugašale. »Brezalkoholne pijače se polnijo kjer koli, Sloveniji bi moralo biti v interesu, da se polnijo tu,« pravi Lapajne. Pijačarji želijo fiksno koncesnino, ne formul, saj se s temi koncesnina spremeni v trošarino, ki se zviša, ko je treba napolniti proračun.
Preplačil za dva milijona
Droga Kolinska je koncesijsko pogodbo sicer podpisala že leta 2005. »Koncesnina je izračunana po zelo zapleteni formuli, ves čas pa plačujemo kubični meter vode po približno devet evrov. Kako pojasniti lastniku, delničarjem, da plačuješ devet evrov, če pa je v zakonu dva evra? Pravnih postopkov proti državi za zdaj nismo sprožili, razmišljamo o postopku pobota. Ampak pobotali bomo lahko samo del zneska, drugo pa nam bodo vračali 20 let tako rekoč brez obresti. Imamo že za približno dva milijona evrov preplačil,« pravi Lapajne.
Kot je dodal, so na MOP vseskozi odgovarjali, da jim bodo znižali koncesnino, ko bodo sklenili aneks h koncesijski pogodbi. »Približno 400.000 evrov koncesnine na leto plačamo; 118 milijonov evrov na leto plača pijačarska industrija državi z davki, vodnimi povračili, nadomestili za uporabo stavbnega zemljišča. Ti vodni viri bodo ostali v Sloveniji, ne moremo jih nikamor odpeljati. Mi imamo hrvaške lastnike, in hvala bogu za to. Ogromno vlagajo v razvoj, v blagovne znamke, v ljudi, ne da se jih primerjati s prejšnjimi lastniki,« pravi Lapajne.
Voda in turizem
Zvezda med znamkami Droge Kolinske in Atlantic Group je Donat. »Znamka Donat je stara več kot sto let, na Donatu se je gradil turizem, ta je pomagal graditi Donat. Celotna Ruska federacija ga pozna, so najboljši gostje Rogaške Slatine in zdravstvenega centra. To je za lokalno skupnost velika zgodba. Plačajo prenočitev, plačajo hrano, plačajo davek,« pojasnjuje Lapajne.
A država bi želela omejiti uporabo vodnih virov in uvesti konkurenco. »To lahko velja za pitno vodo, ne more pa veljati za mineralno vodo. Maksimalni odvzem ni izračunana količina, temveč je količina, določena s črpalnim poskusom. Ne moremo črpati manj, ker raven vode zraste, ne moremo črpati več, ker bi vode zmanjkalo. Poleg tega evropska direktiva pravi, da se lahko mineralna voda iz enega vira daje na trg le pod enim imenom. Prvi cilj je zaščita potrošnika, da ve, kaj pije,« opozarja Lapajne. Vlada je leta 2008 dala koncesijo za tretjo vrtino Donata Hotelu Sava Rogaška, evropsko sodišče pa je zdaj dalo prav ministrstvu za kmetijstvo, da se voda iz tega vira lahko imenuje le Donat Mg.
Različni učinki
Donat Mg prodajajo na 27 trgih, ciljajo pa na lekarne in specializirane prodajalne. Ta voda po ocenah nastaja 7000 let, toliko časa naj bi pronicala skozi in po malem raztapljala kamnine z vrha do vznožja Boča. Medicinske navedbe za vode so izjemno regulirane. V Nemčiji je tako Donat Mg edina tuja voda, ki ima certifikat, ki velja za zdravilne vode. Pripravili so tudi aplikacijo za pametne telefone, s katero se da najti način uporabe Donata pri različnih zdravstvenih težavah, topel donat denimo odpira, hladen pa je dober za preprečevanje mačka ali izgorelosti zaradi dela ali športnih aktivnosti. Zato delajo tudi ogromno projektov z Rogaška medical. Donat ima namreč od 1050 do 1100 mikrogramov magnezija na liter, prva naslednja voda na trgu ga ima le 300 miligramov. Ima tudi veliko kalcija in blagodejno razmerje med še več drugimi minerali.
