Tiskane izdaje
Ljubljana - Danes obeležujemo svetovni dan meteorologije, ki ga letos označuje geslo Poznati podnebje za učinkovito ukrepanje. »Meteorološke in hidrološke storitve so pomembne za potrebe varovanja življenj in premoženja ob naravnih nesrečah, ki so pogojene s podnebjem, ter za pomoč pri zagotavljanju storitev za varovanje okolja in zagotavljanje trajnostnega razvoja,« je povedal direktor Urada za meteorologijo na Agenciji za okolje Klemen Bergant.
»Na Arso si prizadevamo, da bi uporabnikom ponudili čim širši nabor meteoroloških in hidroloških storitev. Čedalje bolj se pomena teh podatkov zavedajo tudi uporabniki, katerih vsakdanja dejavnost je tesno povezana s podnebjem. Naše informacije se stalno uporabljajo v kmetijstvu, energetiki, gradbeništvu, turizmu, zdravstvu, prometu in drugih dejavnostih,« je dodal Bergant. Poznavanje podnebja bi namreč moralo biti osnova pri iskanju odgovorov na vprašanja, kakšne poljščine gojiti na izbranem območju, kakšne standarde upoštevati pri gradnji, kako zmanjšati tveganje zaradi vremena v prometu, kakšni so potenciali za rabo obnovljivih virov, kako učinkovito upravljati s hidroelektrarnami.
Preprečitev škode
Mojca Dolinar z Arso je pojasnila, da je z uporabo podnebnih podatkov mogoče preprečiti veliko škode, pa tudi prihraniti veliko investicijskega denarja in energije. »Včasih je podnebno znanje tako pomembno, da je vpeto v zakonodajo. Eden takih primerov je evropski standard za konstrukcije, kjer moramo upoštevati vetrne, snežne obtežbe in vpliv ekstremnih temperatur na materiale,« je povedala Dolinarjeva in pojasnila, da imamo v Sloveniji veliko vode, niti sonca ne manjka, država pa nima veliko primernega vetra za vetrne elektrarne.
Dolgoletni nizi podnebnih podatkov so tudi osnova za dolgoročne strategije, denimo za kmetijstvo, saj je mogoče napovedati, katera območja bo prizadela suša, pa tudi kje bo najbolj pogosta toča. »Če podnebje dobro poznamo, ga lahko izkoristimo, če nimamo dovolj podnebnih podatkov, pa lahko podnebje dojemamo le kot grožnjo,« pravi Dolinarjeva.
Meritve od 1850
Eden od dragocenih nizov podnebnih podatkov, ki bi moral biti tudi kulturna dediščina, saj je primerljiv s podobnimi arhivi v Avstriji, Švici, Nemčiji in ZDA, je spremljanje vremena v Ljubljani. Arso na današnji dan namreč obeležuje visoko obletnico neprekinjenih meteoroloških opazovanj v Ljubljani, ki so se začela pred natanko 165 leti. Z meteorološkimi postajami sicer ne morejo ujeti vseh dogajanj, saj lahko jih lahko ekstremne vremenske razmere tudi obidejo, zato jih povezujejo s podatki zdaj dveh meteoroloških radarjev in satelitskimi posnetki.
»Za spremljanje podnebnih sprememb je bistvena stalnost meritev, to so dolgi, neprekinjeni nizi meritev v gosti mreži. Tako lahko ugotovimo, da se podnebje segreva, lani smo imeli v Sloveniji najtoplejše leto v nizu meritev. Čedalje bolj prihajajo v ospredje tudi ekstremi. Mreža meteoroloških postaj je eden od glavnih temeljev meteoroloških podatkov, kakovostne meritve pa so uporabne za učinkovito rabo naravnih virov, v zadnjem času pa čedalje bolj tudi za strategije prilagajanja na podnebne spremembe,« je pojasnil Gregor Vertačnik z Arso.
Denarja zmanjkuje
Na vprašanje Dela, ali je stalnost meritev zagotovljena tudi v prihodje, je Bergant odgovoril, da je v državnem proračunu za njihovo delo čedalje manj denarja, še dobro, da lahko mrežo razvijajo z evropskim denarjem. Vertačnik je pojasnil, da podatki z meteoroloških postaj prihajajo samodejno, težava je le pri merjenju količine padavin. Nekoč so imeli take postaje pri kmetih, danes se merilci starajo, nadomestne pa je težko dobiti. edne meritve količine padavin so namreč dokaj zamudno opravilo. Na Arso pa so potrdili, da se zaradi pomanjkanja denarja precej zmanjšuje obseg monitoringa kakovosti voda.
