Tiskane izdaje
»Dokument je potrjen,« je po poročanju STA ob ploskanju in vzklikih utrujenih delegatov ob koncu maratonske 13-dnevne konference, na kateri je sodelovala tudi Slovenija, sporočil perujski minister za okolje Manuel Pulgar Vidal.
Udeleženci konference so dogovor dosegli le nekaj ur po tistem, ko so države zavrnile predhodno verzijo sklepnega besedila. Vidal je nato nekaj pred polnočjo po krajevnem času predstavil četrti osnutek dogovora. »To besedilo ni popolno, vendar vključuje stališča vseh strani,« je dejal.
Maratonska pogajanja
Podnebna konferenca v Limi se je začela 1. decembra, končati pa bi se morala v petek, a so se pogajanja zavlekla, saj razvite države in države v razvoju niso mogle doseči dogovora o vprašanju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki ga zaznamuje več let trajajoč spor glede prevzemanja odgovornosti za izpuste.
Glavni cilj je bil sprejetje dokumenta, ki bo podlaga za prvi podnebni sporazum po kjotskem protokolu iz leta 1997. Sporazum, ki naj bi ga sprejeli konec prihodnjega leta v Parizu, v veljavo pa naj bi stopil do leta 2020, bo prvič časovno zavezoval vse države na svetu glede izpustov toplogrednih plinov.
Danes sprejeti dokument, ki postavlja temelje za doslej najcelovitejši dogovor o okolju, so poimenovali Klic iz Lime k podnebni akciji.
(Foto: Rodrigo Abd/AP)
Države nosijo skupno, a različno odgovornost
Sklepno besedilo na 37 straneh sicer opredeljuje zelo nedoločne kriterije za nacionalne podnebne zaveze, ki bodo služile kot podlaga za pariški podnebni sporazum, pri tem opozarja STA. Namesto tega vsebuje seznam različnih možnosti, ki naj bi jim pogajalci sledili v prizadevanjih doseči sporazum o zmanjšanju svetovnih izpustov toplogrednih plinov.
V njem so med drugim zapisali, da nosijo države skupno, a različno odgovornost v boju proti podnebnim spremembam. Države naj bi tako predložile zaveze glede zmanjšanja izpustov do marca 2015. A to velja zgolj za tiste, »ki so to pripravljene storiti«, ostale države pa bi jim sledile v najkrajšem možnem času. Vsaki državi je sicer prepuščeno, da sama določi nacionalne zaveze.
Nadalje so v besedilu tudi omilili formulacije, ki se nanašajo na posamične zaveze držav. Namesto prehodnega »bi morale« je v dokumentu zapisano, da države »lahko« sporočijo informacije, kot je referenčno leto in metodologija za izračun izpustov ter časovni okvir uresničitve zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, poroča STA.
Vse od začetka je nad konferenco v Limi visel spor med razvitimi državami v razvoju. Slednje zahtevajo, da se razviti jasno zavežejo k finančni pomoči revnim za odpravljanje posledic in prilagajanje na podnebne spremembe. Do leta 2020 bi morale razvite države najti 100 milijard dolarjev za pomoč, doslej pa so jih obljubile nekaj več kot deset.
Razvite države po drugi strani s prstom kažejo na nekatere večje države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, ki po njihovem mnenju s pretirano uporabo premoga za doseganje hitre gospodarske rasti igrajo ključno vlogo pri onesnaževanju ozračja.
Svet želi omejiti rast temperature ozračja na le dve stopinji Celzija od predindustrijskih ravni, vendar pa so znanstveniki ZN že izračunali, da se bo ozračje v 100 letih segrelo za štiri stopinje.
(Foto: Martin Mejia/AP)
»Razvodenel načrt z malo znanstvene tehtnosti«
Okoljevarstvene organizacije z dogovorom niso zadovoljne in opozarjajo, da je nepopustljivost držav ogrozila cilje celovitega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam, poroča STA.
Pri Svetovnem skladu za naravo (WWF) so ocenili, da vladam ni uspelo določiti jasnih načrtov za zmanjšanje izpustov do leta 2020. Spor med interesi razvitih držav in držav v razvoju se je končal kot »razvodenel načrt z malo znanstvene tehtnosti«, je dejala podnebna strokovnjakinja pri WWF Samantha Smith.
Podnebni strokovnjak pri organizaciji Oxfam Jan Kowalzig je menil, da dogovor sicer vodi do sporazuma o podnebnih spremembah, ki naj bi bil sprejet konec prihodnjega leta v Parizu, a da so sprejeti sklepi zelo šibki.
Pri Zvezi zaskrbljenih znanstvenikov (Union of Concerned Scientists) s sedežem v ZDA so prav tako menili, da predstavlja rezultat podnebne konference v Limi zgolj minimum za nadaljevanje pogajanj do dokončnega podnebnega sporazuma v Parizu prihodnje leto.
Nevladne organizacije in države v razvoju so upale, da bo dogovor prisilil razvite države, da bodo v svoje zaveze vključile informacije glede uresničitve zmanjšanja izpustov, kot tudi glede finančne pomoči. Namesto tega je v sklepnem dokumentu zapisano zgolj, da države »lahko« sporočijo informacije.
Omejen napredek, dosežen v Peruju, zlasti v zvezi z določili o finančni pomoči revnim državam, s katero bi se te lahko prilagodile na podnebne spremembe ali nadomestile škodo, nastalo po ekstremnih vremenskih pojavih, je velik manko, so ocenili tudi pri Mreži za podnebno akcijo (CAN).
