Tiskane izdaje
Trditev ni zagovor nekakšnega podnebnega populizma, ki bi zavračal vlogo strokovnosti, profesionalnosti in državnih politik. Nasprotno, za podnebne spremembe in njihov vzrok, človeške izpuste toplogrednih plinov, vemo prav zaradi evidence znanosti.
Prehod v brezogljično družbo je v situaciji, ko je več kot sedemdeset odstotkov energije, ki jo svet porablja za proizvodnjo, prevoz ali ogrevanje, ustvarjene s kurjenjem fosilnih virov, peklensko kompleksna naloga. Ni nemogoča, a je izvedljiva le z angažiranjem vsega tehniškega znanja, ki ga je družba zbrala v stoletju razvite industrijske civilizacije.
Vloga državnih politik je ključna, saj le država razpolaga z instrumenti regulacije in načrtovanja velikih energetskih, proizvodnih in prometnih sistemov na način, ki ima dovolj moči, da jih preusmeri v brezogljično smer.
Pritisk na državne politike je nujen. Yves Herman/Reuters
A vendar v enačbi nekaj manjka in zato se ta ne izide, svet pa je še vedno utirjen na poti popolne okoljske in posledično družbene katastrofe. Razloga sta predvsem dva. Prvi je velika moč gospodarskih akterjev, ki ima vir in ki se napaja natančno v obvladovanju proizvodnje in prodaje fosilnih virov. Drugi je povezava teh akterjev z državami. Različni tečaji politične moči so priključeni na moč, ki priteka iz obvladovanja tokov fosilnih virov in zato njihove interese izvajajo kot državne politike. Velikanske subvencije, ki jih je fosilno gospodarstvo posredno ali neposredno deležno od držav, so najbolj izrazit primer takšnega toka. Zelo nazorno smo mu bili priča tudi pri nas ob primeru gradnje šoštanjske termoelektrarne na premog.
Ideološki okvir, ki to povezavo podpira, je neoliberalno razumevanje države kot »usklajevalca interesov«. Če je le interes dovolj močan, ga takšna politika upošteva in vključi v končni »kompromis«. Če je moč interesa dovolj velika, kakor je v primeru fosilnega gospodarstva, kompromis pomeni evfemizem za prevlado. V relativizmu interesov je izgubljena dimenzija politike kot izvajalca in zaščitnika skupnega dobrega.
Trditev, da je podnebna politika stvar ljudskega gibanja, razumemo na tem ozadju. V tem smislu moramo ljudje podnebno politiko vzeti v svoje roke: da razgradimo povezavo med politično močjo in fosilno industrijo ter v imenu skupnega dobrega izrazimo voljo, da glede podnebne politike kompromis ni mogoč. Opustitev rabe fosilnih goriv je kategorični imperativ prihodnjega obstoja. Prehod v brezogljično družbo ob upoštevanju enakosti − stroški prehoda ne smejo biti prevaljeni na najšibkejše in povečevati družbene neenakosti − je pravilo prehoda.
Možnost, da podobno prepričanje množično izrazimo, se ponuja te dni. V Sloveniji poteka del svetovne akcije gibanja Break Free − Osvobodimo se fosilnih goriv. S podpisom se pridružujemo štirim političnim zahtevam. Javni denar naj bo namenjen za javno dobro: za zagotavljanje pravočasnega, odgovornega in pravičnega prehoda s fosilnih virov na sistem, ki temelji na učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije, in ne za subvencioniranje ogljičnih onesnaževalcev, kakršni so termoelektrarne.
Podnebne spremembe povzročajo poplave. Foto Reuters
Opustitev premoga: zahtevamo načrt za pravočasno opuščanje rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj ter v Termoelektrarni in toplarni Ljubljana, pri čemer naj bo v času prehoda ustrezno poskrbljeno za delavke in delavce, ki trenutno živijo od dela, povezanega s pridobivanjem in kurjenjem premoga.
Energetika služi ljudem: energetska politika naj spodbudi samopreskrbo z obnovljivimi viri energije, tako da z odpravo obstoječih omejitev omogoči, da bo lahko več sto tisoč prebivalcev na svojih strehah ali na bolj oddaljenih primernih površinah na ekonomsko vzdržen način skupnostno izkoriščalo obnovljive vire v našem okolju.
Sprememba prometne politike, ki mora vzpostaviti infrastrukturo za elektrifikacijo prometa z obnovljivimi viri, začeti proces elektrifikacije javnega prometa in izvajati politike, ki bodo več sto tisoč ljudi spodbudili, da uporabljajo javni potniški promet in kolo namesto osebnega avtomobila.
Nazadnje pa je najpomembneje pokazati, da za zahtevami stojimo kot resnični ljudje, na podnebnem shodu, ki ga organizatorji napovedujejo 29. marca na Gregorčičevi ulici v Ljubljani.
***
Eko blogi na Delo.si in v Zelenem Delu
Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.
Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznolikih področjih bodo predstavljali:
Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.
Luka Omladič, asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.
Dejan Savič je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.
Bojan Stojanovič dela na varstvu rek v WWF Adria.
Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.
Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.
Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnika o uporabi človeka.
In Borut Tavčar, novinar Dela.
