Tiskane izdaje
Ljubljana – To leto je, spet, ključno za premik držav sveta v boj proti podnebnim spremembam in za preživetje človeštva. Vendar stroka tudi letos od Pariza ne pričakuje zares velikega napredka, večje je upanje, da se bodo spremenili ljudje oziroma potrošniki.
»Dogovor, ki bi omejil dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija, bi moral vsebovati dve pomembni sestavini, in sicer bi moral res predvideti drastično zmanjševanje izpustov in drugič, začeti bi se moral izvajati brez odloga. Kot stvari kažejo, bosta obe določili nezadostni. Veljati ne bo začel pred letom 2020 ali morda še kasneje, trenutne ponudbe držav pa so daleč prenizke,« pravi članica Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in Partnerstva za vode klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Dodaja, da to kaže na to, da je svet preveč ekonomsko prepleten in globaliziran, za povrh pa posluje precej netransparentno tudi pri izpustih. »Predvsem pa je glavni motiv kratkoročni in ne dolgoročni dobiček. Zato nekako ni zrel za dogovor, ki bi svoje učinke pokazal šele dolgoročno, najprej čez 10 ali 20 let,« meni Kajfeževa.
Ovira so tudi različne usmeritve držav. Kot pravi Kajfeževa, se večina držav v razvoju niti noče zavedati, kaj je na kocki, saj se želijo predvsem izkopati iz revščine. Izjema so države, kjer so posledice podnebnih sprememb že zdaj tako hude, da ogrožajo preživetje. Med temi so zlasti otoške države, ki so za podnebne dogovore sklenile zavezništvo. »Zahodno/severni razviti svet pa računa, da se bo lahko prilagodil novemu podnebju in da bodo učinki še obvladljivi,« je pesimistična Kajfeževa.
Do polovice napolnjeno
»Če se bodo decembra na že 21. podnebnem vrhu v Parizu res zavezali k resnemu dogovoru, potem to pomeni za vsako državo posebej obsežne in predvsem trajne naložbe v različne oblike nizkoogljičnih energetskih virov in investicije v njihove podporne sisteme in infrastrukturo, kot so na primer pametna omrežja. Tu so še naložbe v energetsko sanacijo stavb in pasivna stanovanjska gradnja, napredni industrijski postopki in elektrifikacija prometa. Za razvite države bi to pomenilo dodatne naložbe v višini vsaj 1,5 odstotka bruto družbenega proizvoda. Pa ne gre le za denar, potrebne bi bile tudi nove okoljsko/davčno/subvencijske politike, ki bi marsikje spremenile tudi prevladujoč način vladanja, to pa politikom seveda naganja strah v kosti. Bržčas bomo zato v Parizu dobili kak polovičarski dogovor v smislu pol polnega kozarca. Optimisti ga bodo videli kot pol polnega in ga razglašali za uspeh, realisti in pesimisti pa kot pol praznega in bomo znova razočarani,« še meni Lučka Kajfež Bogataj.
Ljudje postajajo pozornejši
»Izkoreninjenje revščine in boj proti podnebnim spremembam. Prvo ni uresničljivo brez drugega in drugo ne brez prvega,« pravijo v Mreži dneva Zemlje (Earth Day Network). Zato so voditelje z različnih koncev sveta soočili z 250.000 državljani ZDA in skupaj zahtevali zaščito oceanov in gozdov, varno hrano, izobraževanje in zdravje za vse ljudi. Kot pravijo, je zdaj prava priložnost za ukrepanje. »Ljudje v državah v razvoju čutijo več posledic podnebnih sprememb, ki ogrožajo njihovo zdravje in kakovost bivanja. Zeleni podnebni sklad, oblikovan leta 2009, pomaga revnim in ranljivim državam pri prilagajanju na podnebne spremembe in večanju odpornosti. Predsednik Barack Obama je zahteval 500 milijonov dolarjev za ta sklad, vendar mora to potrditi še kongres,« pravijo v Mreži dneva Zemlje in pozivajo Američane, naj svojim kongresnikom povedo, da je Zeleni podnebni sklad ključen v boju proti podnebnim spremembam. ZDA imajo sicer hud primer kar doma. Po štirih letih podpovprečnih padavin imajo v Kaliforniji najhujšo sušo v 110 letih. Slabšanje razmer napaja razgrete razprave in obtoževanja, kdo porabi preveč vode.
Evropa ne sme pozabiti na naravo
Nevladne okoljske organizacije so po vsej Evropi začele skupno spletno akcijo za rešitev evropske narave, ki jo po njihovem ogroža deregulacijski načrt predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Akcija Alarm za naravo bo omogočila državljanom 28 držav EU sodelovanje v javnem posvetovanju komisije o zakonodaji, ki varuje naravo v Evropi. Akcijo, ki pomeni začetek vseevropske kampanje proti slabitvi naravovarstvenih prizadevanj, so pripravile mednarodne organizacije BirdLife, WWF (Svetovni sklad za naravo), Evropski okoljski biro in Prijatelji zemlje, pridružujejo pa se tudi številne slovenske nevladne organizacije.
»Evropska naravovarstvena zakonodaja (ptičja in habitatna direktiva) slovi kot ena najboljših na svetu in v resnici prispeva pri varstvu živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov pred izumiranjem. Zaradi nje ima Evropa v svetovnem merilu največje omrežje varovanih območij, Natura 2000, ki pokriva petino evropskega kopnega in štiri odstotke evropskih morij. Evropska komisija se je odločila izvesti poglobljeno presojo obeh direktiv, da bi ugotovili, ali primerno varujeta naravo. Ta proces se odvija v vzdušju, ki je izrazito sovražno do ohranjanja narave. To ilustrira retorika predsednika evropske komisije Junckerja o zakonodaji, ki bo bolj prijazna do industrije in gospodarstva, ter o zmanjševanju zelenih administrativnih bremen,« pravijo okoljevarstveniki.
Prek internetne akcije nevladnikov bodo državljani lahko sodelovali v javnem posvetovanju evropske komisije do 24. julija 2015. To je v tem postopku edina priložnost, ko lahko širša javnost izrazi svoje poglede in pričakovanja (http://adria.panda.org/sl/kampanje/naj_narava_zivi).
