Podzemne jame - oropane in nasmetene

Ker je majhna verjetnost za ugotovitev kršiteljev, je pomembno ozaveščanje

Objavljeno
16. december 2017 20.25
Pivka jama
M. P. V.
M. P. V.

Hrošči in druge žuželke v slovenskih jamah so pogosto tarča lovcev in trgovcev s »trofejami« podzemnih živali, so pokazale pretekle akcije nadzora podzemnih jam. Potrdila ga je tudi letošnja, v kateri je bil skoraj pri polovici od pregledanih jam ugotovljen nelegalni lov jamskih žuželk.

Inšpekcija za okolje in naravo je z zavodom za varstvo narave, policijo in jamarskimi društvi akcijo nadzora podzemnih jam izvajala od julija do oktobra. Namen je bil oceniti stanje podzemnih jam v Sloveniji in identificirati kršitve, povezane z nedovoljenim nastavljanjem pasti in odlaganjem odpadkov. Pregledanih je bilo 15 jam, od tega vseh deset s seznama zavoda za varstvo narave, na katerem so jame, ki so najbolj ogrožene zaradi nelegalnega odlova živali. Praviloma imajo te jame lažji dostop, raziskovalci pa so v njih odkrili za zbiralce še posebej privlačne vrste. Dodatnih pet jam je bilo izbranih po presoji inšpektorjev na podlagi prijav, pobud ali drugih informacij.

V šestih jamah je bil ugotovljen nelegalni lov jamskih žuželk. V treh primerih so bile v svežih pasteh tudi že ujete živali, v enem primeru so bile najdene sveže pasti brez živali, v enem so bile vidne le sledi pasti, ki jih je kršitelj že odnesel, in enkrat so bile odkrite stare pasti, ki jih je kršitelj pustil v jami. Najdene pasti so bile iz jam odstranjene in predane policiji.

Kršiteljev - postavljavcev nelegalnih pasti - na podlagi ogleda jame in pasti ni bilo mogoče ugotoviti, inšpektorji zato kljub odkritim kršitvam niso imeli pravne podlage za izrek ukrepov ali glob.

Največ odpadkov v jami Ravnica

Druga kronična težava je onesnaženost jam, ugotavljanje in kaznovanje kršiteljev pa je v obeh primerih tako rekoč nemogoče. V državi je onesnaženih več kot tisoč jam, od tega 124 huje.

V zadnji akciji so bili odpadki najdeni v štirih jamah. V preostalih enajstih odpadkov ni bilo, pri čemer je treba upoštevati, da je bil nabor jam v akciji predvsem usmerjen v ugotavljanje nelegalnega lova jamskih žuželk, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. Največja količina odpadkov je bila ocenjena v jami Ravnica, in sicer približno štiri tisoč kubičnih metrov. V jami Golobinja pri Palčju je bilo odpadkov približno 50 kubičnih metrov, v Cukalovem breznu deset kubičnih metrov ter v jami Zevanjščica šest kubičnih metrov.

Med evidentiranimi odpadki so bili komunalni, gradbeni, gume, deli izrabljenih motornih vozil, azbestno-salonitne plošče, sodi za gorivo, kosti živali, v izjavi pa je lastnik zemljišča povedal, da naj bi bila v jami tudi neeksplodirana ubojna sredstva.

Inšpektorji so zaprosili zavod za varstvo narave za strokovno mnenje, ali odpadki povzročajo čezmerno onesnaženje. V dveh primerih je zavod to potrdil. V nobenem od štirih primerov odpadkov v jamah pa ni bilo možno ugotoviti povzročitelja oziroma lastnika odpadkov, ki bi mu inšpekcija lahko odredila njihovo odstranitev. Zato tudi ni bil izdan noben ukrep po zakonu o varstvu podzemnih jam oziroma zakonu o inšpekcijskem nadzoru, prav tako ni bil uveden noben postopek po zakonu o prekrških. Bila pa sta podana dva predloga za uvedbo kazenskega postopka, enega je podal inšpektor, drugega policija.

Država ne namenja denarja za čiščenje

Po načelu subsidiarne odgovornosti je za komunalne odpadke odgovorna občina, za druge pa država. Če ni mogoče ugotoviti lastnika oziroma povzročitelja odpadkov, pridejo v poštev ukrepi na stroške države kot lastnice jame. Vendar pa država ne zagotavlja denarja za odstranjevanje odpadkov iz jam. Na ministrstvu za okolje se tega zavedajo in obljubljajo, da bodo pristopili k reševanju in pridobitvi dodatnih sredstev. Na vprašanje, koliko prijav o onesnaženju jam je inšpektorat za okolje prejel v zadnjem času, s tega odgovarjajo, da informacijski sistem ne omogoča iskanja po vsebini prijav, zato teh podatkov ne vodijo ločeno.

Lastnikom oziroma upravljavcem zemljišča, kjer se nahajajo odpadki, tudi ne morejo odrediti njihove odstranitve, saj zakon o varstvu podzemnih jam - za razliko od zakona o varstvu okolja - tega ne predvideva. Inšpektorat je zato storil edino, kar lahko, z dopisom seznanil vlado o ugotovitvah nadzora.

Omejiti vstop v jame ali ne?

V primerih kršitev, ko je malo verjetno, da se kršitelje lahko ugotovi, je pomembno stalno ozaveščanje lokalnih skupnosti, občinskih uprav, krajevnih skupnosti, prebivalstva, še zlasti pa lastnikov zemljišč, na katerih so vhodi v podzemne jame, da se povečuje pozornost, kdo v jame vstopa in kaj v njih počne in se o prisotnosti nepoznanih jamarjev pravočasno obvesti inšpekcijo in policijo, pravijo na okoljskem ministrstvu. Pri nelegalnem odlovu jamskih živali je v preteklem obdobju potekalo več ozaveščevalnih aktivnosti, ki so jih izvajali predvsem zavod za varstvo narave in jamarji.

Na inšpektoratu za okolje tudi predlagajo razmislek, ali bi bilo smiselno dostop do jam, kjer se še vedno odlagajo odpadki, oziroma jam, ki so po presoji stroke najbolj zanimive za nelegalni odlov jamskih živali, fizično omejiti.

Na Agenciji RS za okolje (Arso) se s predlogom v primeru jam, v katere se odlagajo odpadki, ne strinjajo. »Za odmetavanje so primerne jame, ki imajo vhodno brezno, te pa je težko zapreti. Poleg tega jame ne smemo popolnoma zapreti, saj s tem onemogočimo migracijo netopirjev. Netopirji potrebujejo mrežasta vrata z razmikom med prečkami 15 cm, kar pa ne preprečuje odmetavanja odpadkov. Za preprečevanje odpadkov ja najbolj učinkovit ukrep ureditev njihovega odvoza.«

Ves živelj v jamah zaščiten

V Sloveniji je registriranih skoraj 12.000 podzemnih jam, ki imajo status naravne vrednote državnega pomena. Varstvo in uporaba podzemnih jam, varstveni režim, ukrepi varstva in druga pravila ravnanja so urejeni z zakonom o varstvu podzemnih jam in zakonom o ohranjanju narave. V jamah je prepovedano loviti, ubijati, prenašati, zastrupljati, zadrževati v ujetništvu v jami ali namerno vznemirjati in odnašati iz jame živali v vseh razvojnih oblikah, ki živijo v jamah ali se v njih občasno zadržujejo, in uničevati, poškodovati, zbirati ali prenašati gnezda in legla živali, ki stalno ali občasno živijo v jamah. Izjemoma je odlov posameznih živalskih osebkov možen na podlagi dovoljenja Arsa, vendar le za znanstveno raziskovanje ali izobraževanje.