Porabimo dvakrat več, kot narava lahko obnovi

Za povprečno porabo prebivalca Slovenije bi vsak potreboval 4,7 hektarja rodovitne zemlje, kar je povprečje Evropske unije.
Objavljeno
25. maj 2018 14.32
Posodobljeno
25. maj 2018 15.49
Okoljski odtis je zelo povezan z zdravjem ljudi. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana - Kazalnik okoljskega odtisa je del strategije razvoja Slovenije do 2030, predvideno je, da bo takrat za 20 odstotkov manjši kot leta 2013. Ta kazalnik je povzet po merilu Svetovne mreže okoljskega odtisa (Global Footprint Network), ministrstvo za okolje in prostor pa je za njegovo prihodnjo, kot pričakujejo, bolj natančno in širšo uporabo v pomoč poklicalo Davida Lina, direktorja raziskav v Global Footprint Network, ki je vodil dvodnevni seminar.

Lin, ki odločevalcem na različnih ravneh pomaga že 13 let, je povedal, da tudi pri nas zelo poznajo koncept okoljskega odtisa, ni pa povsem jasno, kako ga uporabljati, od kje dobiti številke in kako ga izračunati. Odtis sicer računajo za države, mesta in tudi posamezne izdelke. Darja Piciga iz MOP je potrdila, da je agencija za okolje (Arso) kazalnik okoljskega odtisa začela uporabljati pred desetimi leti, dve leti ga v svoja poročila dodaja tudi Umar. Niso pa se ukvarjali s tem, kako ta kazalnik uporabljati za načrtovanje ukrepov.
 

Dve Sloveniji


Tudi Evropska okoljska agencija uporablja kazalnik okoljskega odtisa. Po njem, zadnji uradni uporabljeni podatki so sicer še iz leta 2014, bi prebivalci Slovenije za svojo porabo potrebovali dve Sloveniji. Poraba je vrh dosegla leta 2008, v finančni krizi je znatno padla, do 2014 pa se je vsako leto spet nekoliko dvignila. »Vsi podatki po 2014 so projekcije. V kombinaciji uradnih podatkov in projekcij pa vidimo rast porabe do danes,« je dejal Lin. V njihov odtis štejejo vso porabo države, pri čemer šteje tudi poraba naravnih virov v drugi državi za, denimo, uvoženo hrano. Največji delež okoljskega odtisa sicer zavzamejo emisije, ki povzročajo podnebne spremembe. Pri tem se tudi v Sloveniji pozna nihanje cen goriv, ko so bile te nizke, smo imeli večji odtis zaradi tujcev, ki so pri nas polnili rezervoarje.
 

Mesta določa promet


»Kakovost okolja zelo določa tudi kakovost zdravja. Sodelovanje mladih je pri tem zelo pomembno, saj bodo ravno oni čutili posledice ukrepov, ki jih sprejemamo danes,« je opozoril Tomaž Gorenc iz Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj. Tudi zato je pomembno delo z mesti. Lin je povedal, da na Portugalskem v sodelovanje z mesti vključujejo univerze, lokalne skupnosti. Zavezali so se, da bodo izmerili, kako mesta uporabljajo svoje naravne vire, glede na to pa potem razporejali denar za upravljanje mest. Mesta, ki bodo uporabljala kazalnik okoljskega odtisa za upravljanje, bo podprla tudi portugalska vlada. V največji meri mesta sicer določa promet, tega pa dolgoročno usmerjajo odločitve o gradnji infrastrukture.

Kanada, ki je, kot pravi Lin, biološka posojilodajalka, bo odprla raziskovalna vozlišča za natančnejše izračunavanje okoljskega odtisa. Dodal je, da se je srečal tudi z več slovenskimi znanstveniki. Projekt natančnejše opredelitve okoljskega odtisa sicer vodijo na Arso.