Tiskane izdaje
Stari trg pri Ložu - V državnih gozdovih je poškodovanega 1,1 milijona kubičnih metrov lesa, na dan pa ga v idealnih razmerah lahko pospravijo 12.800 kubičnih metrov. Od torka bodo pomagali delavci iz Avstrije, da bodo smreko lahko odstranili do sredine maja.
Večinoma izruvanih dreves je v državnih gozdovih skoraj toliko, kot je enoletni obseg poseka. V družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG) poleg tega ob izvajanju del opažajo, da je obseg poškodovanih gozdov na določenih delih še večji, kot so kazale prve ocene SiDG in tudi Zavoda za gozdove, ki izdaja odločbe za izvedbo sanitarne sečnje. Decembrski vetrolom je poškodoval več kot 60 odstotkov vseh državnih gozdov. Med najbolj poškodovanimi so poleg kočevskih tudi notranjsko-snežniški gozdovi in gozdovi na Koroškem.
Z dobro opremo gre hitreje, a ne povsod. Foto Tomi Lombar/Delo
SiDG je od Zavoda za gozdove do zdaj prejel 2104 odločbe za izvedbo sanitarne sečnje, ki se skupaj nanašajo na 931.961 kubičnih metrov lesa v državi. V postopku izvajanja so odločbe v skupini količini 886.810 kubičnih metrov, posekali in odpremili pa so 195.392 kubičnih metrov lesa. Kot je ob izruvani 140 let stari jelki povedal Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove, se škode povečujejo. Še leta 2008 je veter v okolici Kamnika poškodoval 420.000 kubičnih metrov lesa, lani več kot dva milijona, žledolom leta 2014 je poškodoval devet milijonov kubičnih metrov lesa, največji prej pa 900.000. Lubadar je v preteklih letih poškodoval 730.000 kubičnih metrov lesa, zdaj pa zaporedoma dve leti po dva milijonov kubičnih metrov.
Veter je jelke in smreke dobesedno izruval. Foto Tomi Lombar/Delo
Glede na ocene, ki so jih pripravili februarja, je na Notranjskem več kot 460.000 kubičnih metrov poškodovanega lesa. Ocenjeni vetrolom na območju Postojne tako pomeni več kot štirikratnik obsega letne sečnje. Sneg je začetek sanacije zamaknil za skoraj dva meseca, na nekaterih predelih pa sneg sanacijo ovira še zdaj. Na srečo tudi lubadarji zaradi snega niso pohiteli, tudi oni zamujajo, zato glavni direktor SiDG Zlatko Ficko meni, da imajo še nekaj časa. Dobro je, da je v notranjskih gozdovih razmerje med jelko, ki ni tako občutljiva na širjenje lubadarja, in smreko 70 proti 30, na Kočevskem in Koroškem je razmerje obrnjeno. Sanacijo gozdov pa otežujejo gozdne ceste, ki so preozke za srečanje dveh tovornjakov. Iz poškodovanih gozdov bo les vozilo 40 ali 50 tovornjakov na dan, Ficko napoveduje, da tudi ob nedeljah in praznikih.
Prekratki roki
V SiDG poleg tega težje najamejo izvajalce del, saj morajo vsakokrat objaviti javni razpis, ki traja od dva do tri tedne. Zasebniki lahko takoj po prejemu odločbe Zavoda za gozdove najamejo eno od 600 ekip v Sloveniji, zato je SiDG letos objavil mednarodni razpis. »Težava je, da so podobne razmere imeli tudi v Nemčiji, Avstriji in na Češkem. Kljub temu prihodnji torek pridejo na pomoč avstrijske ekipe,« pravi Ficko in dodaja, da bodo podrte smreke pospravili do sredine maja. Nekaj pomislekov je tudi zaradi kratkih rokov v odločbah o sanitarni sečnji, saj vzame razpis za izvajalce preveč časa, da bi dela sploh lahko izvedli v roku, ki je ponavadi tri ali štiri tedne, zato se je SiDG na to pritožil, ministrstvo za kmetijstvo pa je pritožbo upoštevalo.
V SiDG so sicer že takoj po vetrolomu program dela prilagodili, ustavili večino rednih sečenj ter zmogljivosti preusmerili v sanacijo poškodovanih gozdov. Razpise za izvajalce del so prilagodili območjem sanacije, zagotovili pa so tudi dodatne zmogljivosti za skladiščenje lesa, ki bodo omogočile hitrejši odvoz lesa iz gozda. Poleg tega bodo v dodatnih skladiščih s pesticidi lahko odstranili lubadarja.
Sanaciji poškodovanih dreves bodo prilagodili tudi program prodaje gozdno-lesnih sortimentov. Predelovalcem lesa, s katerimi smo letos podpisali dolgoročne prodajne pogodbe, teh je 152, bodo prednostno prodajali les iz poškodovanih gozdov. Glede na pravila bodo tem kupcem lahko ponudili do 40 odstotkov več hlodov smreke in jelke. Drug les poškodovanih dreves bodo prodali na dražbi.
