Pospravili so polovico decembra poškodovanih dreves

Zelo se mudi, saj lahko podlubniki, ki se že razvijajo na poškodovanem drevju, ponovno povzročijo obsežne poškodbe gozdov.
Objavljeno
23. maj 2018 17.11
Posodobljeno
18. junij 2018 16.17
Pospravili so šele polovico poškodovanih dreves. FOTO: Mavric Pivk/dDelo
Grosuplje - ​Slovenske gozdove v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb pestijo naravne ujme v obsegu, ki ga v zgodovini ne pomnimo. Po žledolomu v februarju 2014, ko je bilo poškodovanih več kot devet milijonov kubičnih metrov drevja, so v naslednjih treh letih podlubniki poškodovali nadaljnjih 6,5 milijona kubičnih metrov drevja. Decembra lani je eno petino slovenskih gozdov dodatno prizadel še močan vetrolom, ki je poškodoval še dobra dva milijona kubičnih metrov drevja, največ na Kočevskem, Notranjskem in Koroškem.

Sanacija posledic decembrskega vetroloma trenutno poteka pospešeno, po daljšem zastoju del v gozdu zaradi neugodnih vremenskih razmer oziroma obilnega snega februarja in marca. Po najnovejših podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo do 21. maja posekanih za dober milijon mkubičnih metrov poškodovanega drevja, kar predstavlja približno polovico lesne mase, ki je bila poškodovana v decembrskem vetrolomu.

S posekom in spravilom poškodovanih iglavcev (predvsem smreke) se zelo mudi, saj lahko podlubniki, ki se že razvijajo na poškodovanem drevju, ponovno povzročijo obsežne poškodbe gozdov, letos in v prihodnjih letih. »Obsežno razmnožitev podlubnikov po žledolomu v letu 2014 smo do spomladi letos uspeli omejiti, ob nepravočasni sanaciji novih poškodb gozdov pa se lahko zgodba ponovi«, pravijo v ZGS.

Obnova poškodovanih gozdov poteka tako po naravni poti kot s saditvijo sadik gozdnega drevja. Skupno bo zaradi naravnih ujm v zadnjih letih potrebno obnoviti za dobrih 30.000 hektarjev gozda, od tega s saditvijo sadik približno 1600 hektarjev, za kar potrebujejo skoraj 1.000 000 sadik na leto. Spomladi letos so tako posadili 220 hektarjev gozda z več kot 450.000 sadikami gozdnega drevja. Obnova gozdov se bo nadaljevala v jeseni, težave pa so pri zagotavljanju ustreznih sadik zaradi slabega obroda semena gozdnega drevja v zadnjih letih. Zaradi ugodnih razmer v času spomladanskega cvetenja lahko letos pričakujemo bolj obilen obrod semena gozdnih drevesnih vrst.
 

Gozd je kultura


Teden gozdov je prireditev, ki že več kot 40 let, vsako leto konec maja, poveže vse ustanove, ki skrbijo za slovenski gozd in širši javnosti posebej predstavi pomen gozda in gozdarstva za blaginjo celotne družbe. Teden gozdov 2018 bo potekal med 28. majem in 3. junijem, zaznamuje pa ga več kot 80 prireditev in dogodkov pod skupnim naslovom »Gozd je kultura«. Gozdarstvo se s tem pridružuje obeleževanju evropskega leta kulturne dediščine 2018.

Dediščina gospodarjenja z gozdom kot največjim slovenskim naravnim bogastvom je kulturna vrednota, ki je rezultat načrtnega in skrbnega dela predhodnih in današnjih generacij. Odnos družbe do gozda je odraz njene kulture. V Sloveniji smo zavezani vrednotam trajnostnega, sonaravnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, ki so jih zasnovali predniki, jih prenašali iz roda v rod, sodobna gozdarska stroka pa jih naprej intenzivno razvija.

V gospodarjenje z gozdom je vključeno tudi varovanje naravnih in kulturnih vrednot v gozdovih. Gozd je pogosto navdih za kulturna in umetniška dela, les pa je v izdelkih in v različnih drugih svojih rabah pogosto del slovenske kulturne dediščine. Likovna podlaga Tedna gozdov 2018 je delo Caroline Ulaga, učenke iz Izole, ki je naslikala sliko Tišina – solze dreves v noči. S svojim likovnim delom je zmagala na evropskem likovnem natečaju organizacije FAO ob Evropskem tednu gozdov 2017. Njen motiv ponazarja stisko slovenskih gozdov, ki so jih v zadnjih letih prizadele obsežne naravne ujme.

Ob slovenskem Tednu gozdov 2018 pripravljajo Zavod za gozdove Slovenije in druge gozdarske organizacije vrsto prireditev in dogodkov, skupaj več kot 80. Uvodna prireditev bo 26. maja v Cerovem pri Grosuplju, povezali pa jo bodo z otvoritvijo nadgradnje naravoslovne krožne učne poti »Po sledeh vodomca« in vaškega jedra Cerovo, s predstavitvijo turističnega razvoja občine Grosuplje in s srečanjem Evropohod 2018. Od osrednjih dogodkov izpostavljajo še Dan odprtih vrat Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije, Dan očarljivih rastlin v Biološkem središču v Ljubljani, otvoritev fotografske razstave "Haloze" v galeriji GIS, prireditev »Gozd, voda in mlinček« v Črnučah in prireditev »Gozdovi na robu mesta« v Pivoli pri Mariboru, poleg tega pa še vrsta lokalnih dogodkov od predavanj, predstavitev, vodenj skupin otrok po gozdu, kvizov, likovnih razstav, projekcij filmov do strokovnih ekskurzij in prostovoljskih akcij. Dogodki, ki so predvsem izobraževalne narave, so namenjeni širokemu krogu ljudi od otrok, mladine in odraslih do splošne in strokovne javnosti. Celoten pregled prireditev in dogodkov ob letošnjem Tednu gozdov je na voljo na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije.