Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred stavbo v Rotterdamu, kjer je potekala konferenca o evropskih prometnih koridorjih, pretežno železniških, je bilo za ogled in preizkus na voljo veliko do okolja prijaznih vozil. V razpravah pa kolesa in mestne rešitve niso imeli posebne teže.
Na predstavitvi koridorjev je gospodična za stojnico na prvo vprašanje, koliko časa bi potrebovali z vlakom od Slovenije do Španije, na hitro odgovorila, da en mesec, potem pa se popravila, da toliko vseeno ne, vendar je pot kljub vsemu zelo dolga. Laurens Jan Brinkhorst, koordinator za Sredozemski koridor, je bil natančnejši, odgovoril je, da bi za to pot zdaj potrebovali najmanj 29 ur, vendar zato, ker bi bilo treba iz Ljubljane potovati na sever in od tam na zahod. Južno od Alp še ni nobenega pravega železniškega koridorja, težava pa so nekatere posamezne italijanske lokalne skupnosti, ki nasprotujejo gradnji predora. Ko bo koridor zgrajen, in Brinkhorst je prepričan, da bo, saj ga zahtevajo tudi velike italijanske, francoske in švicarske družbe, bo pot od Ljubljane do Barcelone trajala le šest ali sedem ur.
Koliko časa bi vzela pot z električnim avtomobilom? Foto Borut Tavčar/Delo
Preveč za ceste, premalo v železnice
Slovenija je po njegovem v preteklosti preveč vlagala v ceste, železniške povezave tudi zato niso najboljše. »Povezava od Kopra do Divače ne deluje dobro, med Divačo in Ljubljano pa je vlak počasen. Zato pot od Ljubljane do Trsta po železnici traja trikrat več časa kot z avtom,« je opozoril Brinkhorst. Kaj pomeni, če ni pravih povezav, dokazuje ravno Barcelona. Iz njenega pristanišča gre 90 odstotkov blaga po cesti ali po morju. Ko bo zgrajen železniški koridor, bo šlo na vlake najmanj 30 odstotkov tovora. »Železnice so trajnostne, varne in povezujejo Evropo,« je dejal Brinkhorst, dodal pa, da morajo za dejanski prehod delovati tako mestna vozlišča kot pristanišča. Ob vsem tem pa Brinkhorst meni, da še ni čas za take podrobnosti, kot je prevoz koles na vlakih.
V Rotterdamu tovor velikih ladij prevzamejo manjše ladje ali železnica. Foto Borut Tavčar/Delo
Brian Simpson, koordinator morskih avtocest, je povedal, da je Luka Koper pomembno pristanišče, lepo, kompaktno, čisto, med drugim prideluje lastno olivno olje. Vendar ima težavo, rast bi izjemno povečala obremenitev cest, saj trg Luke Koper ni le Slovenija, temveč tudi Madžarska, Avstrija in druge države. Pri tem je Simpson opozoril, da je le Grčija zaprosila za kohezijski denar za pristanišča in povezave iz njih, Slovenija ne.
Železnice morajo znižati cene
Tudi Simpson je ugotavljal, da je železnica v Sloveniji frustrirajoče počasna. »Ne bi želel, da kar prepovemo vse tovornjake, lahko pa bistveno omejimo tranzit in nočne obremenitve. Vendar morajo tudi železnice postati konkurenčnejše in znižati cene.«
S podnebnimi spremembami je čedalje bolj vabljiva severna pot, tudi za ladje. »Nekoliko že. Nekaj evropskega denarja smo že vložili v nove ledolomilce za Baltik. Sicer pa ima severna pot še nekaj težav, ne le vremenskih, tudi političnih, zlasti zaradi nesoglasij med državami, tudi Rusijo. V prihodnjih desetih letih ne vidim bolj prometne severne poti,« je dodal Simpson.
Mesta in skupnosti gredo naprej
Medtem pa lokalne skupnosti in mesta dejavno prenavljajo svoje prometne strategije. V dveh letih projekta SmartMove (pameten premik) se je pokazalo, da osebne predstavitve možnosti povečajo uporabo javnega prevoza. Rezultate projekta, ki je vključeval elektronsko in navadno pošto, osebne obiske, preizkuse javnega prevoza in električnih koles, so predstavili v Kölnu. Povprečno se je uporaba javnega prevoza v vseh osmih lokalnih skupnostih, kjer je avto kralj, javni prevoz pa na meji preživetja, povečala za 17 odstotkov.
Kolesa so na Nizozemskem zelo pomembna. Foto Borut Tavčar/Delo
Na vseh preizkusih je skoraj 90 odstotkov ljudi ugotavljalo, da so izvedeli nekaj novega o javnem prevozu. Tisti, ki so že prešli z uporabe avta na uporabo javnega prevoza in kolesa, pa so ugotavljali, da so bolj motivirani za vztrajanje na tej poti. Metodologija je bila uspešna tudi v skupnostih, kjer je javni prevoz redek ali nekonkurenčen. Glavno je, da ljudje sodelujejo v oblikovanju sistema od začetka, zlasti za prevoze na klic.
Osebno je najbolj uspešno
Prvo sporočilo projekta je, da bolj ko je predstavitev osebna, boljši je rezultat. Elektronska pošta je bolj učinkovita kot navadna pošta, od obeh pa je boljši telefonski klic. Najboljši način pa je osebno privabljanje na predstavitvah različnih možnosti. Uspeh je bil namreč zajamčen na dogodkih, v katerih so udeleženci dejavno sodelovali. Dejavno svetovanje se je pri tem pokazalo kot učinkovito sredstvo za dosego večje uporabnosti javnega prevoza, celo brez povečanja operativnih stroškov ali dragih naložb v infrastrukturo za javni prevoz.
Skladišča avtomobilov so za vsakim vogalom. Foto Borut Tavčar/Delo
Promet je tudi eden največjih onesnaževalcev zraka. Kot ugotavlja Mednarodna agencija za energijo (IEA), kakovost zraka ni vklesana v kamen, temveč je bolj politična odločitev. Evropska unija to delno tudi upošteva. Za prihodnje leto je v predlogu proračuna predvidenih 2,66 milijarde evrov za Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI). V zgolj devetih mesecih so v 26 državah (ne v Sloveniji) s pomočjo jamstev izvedli projekte za 106,7 milijarde evrov ali več kot tretjino zneska, predvidenega v treh letih.
Avtobus, mestna železnica in kolo v Rotterdamu. Foto Borut Tavčar/Delo
