Prehod v krožno gospodarstvo še prepočasen

Ljubljana – Medtem ko v evropski komisiji napovedujejo, da bodo prenovljen, zdaj zamrznjen paket zakonodaje o krožnem gospodarstvu predstavili predvidoma oktobra, je ministrstvo za okolje v javno razpravo dalo osnutek prehoda v zeleno gospodarstvo.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je objavilo osnutek okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo z akcijskim načrtom za leti 2015 in 2016. Pripombe in predloge lahko vsi zainteresirani posredujejo do četrtka, 1. oktobra, na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Kot pravijo na MOP, je to dokument, s katerim želijo z drugimi resorji in deležniki začeti proces povezovanja znanja ter doseganja konsenza glede vizije, da je zeleno gospodarstvo strateška usmeritev države. Ta usmeritev sledi koalicijski pogodbi in strateškim dokumentom EU ter hkrati odgovarja na globalne izzive, kot so rast prebivalstva, slabšanje stanja okolja in pomanjkanje virov. Zeleno gospodarstvo se razume kot cilj procesa, s katerim bo Slovenija postala konkurenčno gospodarstvo, v katerem bodo ljudje dobro živeli in razumeli ter upoštevali omejitve, ki jih postavlja naravno okolje.

Cilj izvajanja okvirnega programa je zagotavljati podporno okolje procesu prehoda na zeleno gospodarstvo z vodenjem strukturiranega dialoga in povezovanjem aktivnosti za doseganje sinergijskih učinkov pri izvajanju strateških dokumentov, okrepiti aktivno upravljanje naravnega kapitala ter spodbuditi uporabo in razvoj slovenskega znanja in izkušenj. Z javno objavo MOP pričakuje, da se bo razumevanje koncepta zelenega gospodarstva izboljšalo.

Več konceptov, isti cilji

Z zelenim gospodarstvom se povezuje več konceptov (zelena rast, krožno gospodarstvo, industrijska simbioza, učinkovita raba virov, trajnostni razvoj), v grobem pa so vsem skupni trije cilji: učinkovita raba virov in materialov s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, zagotavljanje kakovostnega delovnega in bivalnega okolja ter varovanje narave in krepitev socialne enakosti.

Evropa ni na dobri poti

Pri tem Evropska unija ni najbolj učinkovita. Sonček je prikazan le na treh od desetih kazalnikov Eurostata. Učinkovitost uporabe virov je zrasla, saj se je od leta 2002 poraba materialov zmanjšala, BDP pa je kljub temu zrasel. Drugi sonček je narisan pri demografskih spremembah, saj je bilo leta 2013 zaposlenih polovica starejših delavcev, kar je bilo sicer predvideno že za 2010. Tretji sonček pa si je zaslužilo zmanjševanje toplogrednih plinov, kar je glavni indikator v skupini podnebne spremembe in energija. EU bi ob sedanjem trendu lahko do leta 2020 zmanjšala emisije za več kot predvideno petino.

Tveganje za revščino se ni zmanjšalo, še vedno je na robu vsak četrti Evropejec, zato so pri Eurostatu pri tem kazalniku narisali temne oblake in strelo. Poraba primarne energije se tudi ni zmanjšala, ravno tako ne poraba energije v prometu. Naravni viri še vedno upadajo, tu so indikator vrste ptic, ki hitro izginjajo, zlasti na kmetijskih zemljiščih. EU zaostaja za svojimi cilji tudi pri deležu razvojne pomoči za države v razvoju.