Pri predpisih o odpadkih manjkajo zlasti podatki

Za osnutek programa ravnanja z odpadki, ki bo postal predpis 30. aprila, vlada veliko zanimanje vseh.

tor, 19.01.2016, 16:30

Ljubljana - Neurejenost ravnanja z odpadki namerava ministrstvo za okolje in prostor urediti z novim programom ravnanja z odpadki, katerega prvi osnutek predstavlja gospodarstvu in javnosti. Osnutek bodo še 1. februarja spremenili, težav pa je več. Prva je ta, da v informacijski sistem o odpadkih poroča le 58,8 odstotka zavezancev, med zbiralci, ki so večinoma javna komunalna podjetja je odstotek podoben, med predelovalci pa je odstotek višji, 72 odstotkov.

Zato je prva naloga, kot je povedala Jana Miklavčič iz sektorja za odpadke na MOP, nadgradnja evidenc. Avstrija, ki je primer dobre prakse, poleg tega v sistem evidentiranja vlaga pet milijonov evrov na leto, pri nas tega denarja ni. Miklavčičeva je opozorila tudi, da je v sektorju za odpadke le sedem sodelavcev, ti pa se zlasti trudijo pravočasno prenesti zahteve evropske zakonodaje. To ima tudi izrazito negativno posledico, so opozorili na javni predstavitvi, zakon o varstvu okolja ima namreč kar 450 podzakonskih aktov. Miklavčičeva je odgovorila, da je želja MOP tudi poenostavitev predpisov.

                    Količine komunalnih odpadkov vseskozi rastejo. Foto Ljubo Vukelič

 

Količine odpadkov spet rastejo

Količina odpadkov se je sicer v Sloveniji povečavala do leta 2008, v 2012 pa smo imeli izrazit padec, saj so se gradnje skoraj ustavile. Skupaj je količina gradbenih odpadkov z izkopi padla za 900.000 ton (skoraj toliko, kot v Sloveniji na leto nastane komunalnih odpadkov), poleg tega je zaradi uredbe o odpadkih in uvedbe stranskega proizvoda količina odpadkov padla še za 400.000 ton.

Leta 2014 je na povprečnega prebivalca pri nas nastalo 1500 kilogramov odpadkov, od tega smo jih uradno 75 odstotkov predelali, 15 odstotkov skladiščili, tri odstotke oddali in sedem odstotkov odstranili. Za prihodnje leto na MOP napovedujejo sprejem meril, kdaj odpadek postane surovina, pa tudi meril, ki jih bodo lahko upoštevali v zelenem javnem naročanju, v davčni politiki in drugem.

              Azbest naj bi odstranili do leta 2030. Foto Ljubo Vukelič

 

Izjavo o lokaciji bodo zaračunali

Za azbest nameravajo uveljaviti obvezno prijavo vseh rekonstrukcij, odstranitev objektov in vzdrževalnih del, saj so gradbeni odpadki z manjših delovišč glavno seme nelegalnih odlagališč odpadkov. Prav tako bodo pregledneje razvrščali zemeljske izkope. Za izrabljena vozila, ki jih večina konča v črni razgradnji, bodo uvedli finančni mehanizem, lastniki, ki bodo predložili le izjavo o lokaciji, bodo morali vsako leto plačati določen znesek. Te obremenitve se bodo rešili le tisti, ki bodo vozilo oddali v ustrezno razgradnjo ali ga prodali.

                                                   Seme črnih odlagališč. Foto Arhiv Delo

 

Za cilje pri zbiranju in predelavi odpadkov MOP predlaga dve strategiji, eno, ki ustreza sedanji evropski zakonodaji in drugo, ki ustreza predvideni novi zakonodaji oziroma novemu svežnju zakonodaje o krožnem gospodarstvu.

Domače znanje

Sodelujoči na predstavitvi so opozorili, da v osnutku ni blata čistilnih naprav in da osnutek ni nastavljen tako, da bi čim več odpadkov predelali doma, to so namreč delovna mesta. V Sloveniji so namreč iz blata čistilnih naprav in pepela že ustvarili nov produkt, za take rešitve bi program ravnanja z odpadki moral biti bolj odprt.

V Sloveniji imamo dovolj zmogljivosti za predelavo bioloških odpadkov, dovolj zmogljivosti tudi za ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki in absolutno dovolj odlagališč, je povedala Irena Koželj iz MOP. Pri tem bo treba preveriti učinkovitost javnih služb, sodelujoči na predstavitvi so namreč opozorili, da je pri nas strošek zbiranja odpadkov skoraj največji od vseh, v tujini pa zbiranje predstavlja tretjino, predelava odpadkov pa dve tretjini stroškov. Preveriti bo treba tudi okoljske dajatve, saj bi te morale spodbujati hierarhijo ravnanja z odpadki, najprej ponovno uporabo, sledita priprava na ponovno uporabo materialov in recikliranje, na koncu pa sta druga izraba, tudi termična, in odlaganje.

                   Novi regijski centri bodo omogočili preskok v ravnanju z odpadki. Foto Borut Tavčar

 

V Sloveniji smo po uradnih podatkih (ti niso povsem zanesljivi) leta 2014 ločeno zbrali 53 odstotkov komunalnih odpadkov, odložili pa smo jih 31 odstotkov. Koželjeva je povedala, da bodo prenašali dobre prakse nekaterih občin še na druge.

Prijavi sovražni govor