Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je med državami, ki še vedno dajejo avtomobilu prednost. Evropski teden mobilnosti pa bo od torka na tisoče evropskih mest, tudi 36 slovenskih, spet povezal v prizadevanju za načine mobilnosti, ki so do človeka in okolja prijaznejši.
»Večino preteklega stoletja smo v Evropi urbana območja načrtovali tako, da so bila kar najbolj prijazna do avtomobilov. Mislili smo, da s tem omogočamo večjo mobilnost ter hitrejša in udobnejša potovanja. Toda v resnici smo ustvarjali prometne zastoje, povzročali onesnaženost zraka in veliko hrupa ter dajali prednost parkiriščem namesto hoji ali igranju. Ulice naših mest so z leti postajale čedalje manj prijetne za druženje, manj varne in manj zdrave. Zato nas Evropski teden mobilnosti s svojo osrednjo temo letos opozarja, da lahko sami ustvarjamo kraje, v kakršnih si želimo živeti, in jih preuredimo tako, da na prvem mestu ne bodo avtomobili, temveč ljudje,« na ministrstvu za infrastrukturo in prostor povzemajo evropski poziv.
Stavbe in ceste za avte
Trenutno je velika večina urbanega prostora, ki ni pozidan s stavbami, namenjena prometu, natančneje avtomobilskemu prometu. Ker v Evropi več kot 70 odstotkov ljudi živi v urbanem okolju, je izjemno pomembno, kako bomo načrtovali nadaljnji razvoj mest. Pomen Evropskega tedna mobilnosti je poudaril tudi Janez Potočnik, še evropski komisar za okolje. »Gre za pomemben prispevek k oblikovanju mest, v katerih bo manj škodljivih izpustov, manj hrupa in manj nesreč, hkrati pa bodo mesta bolj zelena in bolj zdrava za bivanje. Pri tem lahko sodelujemo vsi, z majhnimi koraki se namreč ustvarjajo velike spremembe. Izberimo javni prevoz, kolo ali se po krajših opravkih odpravimo peš. Naredimo ta mali korak in prispevajmo k večji humanosti velikih mest,« pravi Potočnik.
Prvi so trajni ukrepi
Lani se je za sodelovanje v pobudi Evropskega tedna mobilnosti uradno prijavilo 1931 mest iz 47 držav, doslej pa je bilo v okviru te pobude uvedenih že 8623 trajnih ukrepov na različnih prometnih področjih, od izboljšav pri infrastrukturi za kolesarje in pešce do posodobitev storitev javnega prevoza, izboljševanja dostopnosti in mobilnosti za vse skupine prebivalcev in krepitve zavedanja o trajnostno naravnanih urbanih potovalnih navadah. Slovenske občine v pobudi Evropskega tedna mobilnosti (ETM) sodelujejo že od vsega začetka. Letos se ji bodo pridružile občine Beltinci, Bled, Brežice, Celje, Črna, Dravograd, Gornja Radgona, Hrpelje - Kozina, Kamnik, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Logatec, Ljutomer, Makole, Maribor, Mežica, Mislinja, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Pivka, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ruše, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Tolmin, Velenje in Vodice. Občine vsako leto pripravijo številne zabavne in ozaveščevalne dejavnosti, nekatere 22. septembra izvedejo tudi dan brez avtomobila, najpomembnejša pa je vendarle uvedba trajnih prometnih ukrepov. Med njimi so uvedba izposoje koles v Ljubljani in Velenju, podaljšanje kolesarskih stez, območja za pešce pa tudi boljši javni prevoz.
