Prilagajanje je nujno, tudi zaradi beguncev

Ljubljana – Države so decembra v Parizu sprejele dogovor o začetku zniževanja emisij leta 2020. Več vprašanj je še odprtih, tudi najpomembnejše, ali se bodo države dogovora res držale. Odgovore smo poiskali v evropski komisiji.

Pariški sporazum je nastal v najtoplejšem letu od začetka merjenj, v času begunske krize in tudi pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih z ZDA. Od vsega tega bo odvisna prihodnost letos rojenega otroka, pa tudi drugih. Zato smo za nekaj odgovorov prosili tudi evropsko komisijo. Ti bodo lahko, med drugim, podlaga za državljanske pobude, do katerih je, kot pravijo, nova komisija odprta. Odgovore so pripravili v več generalnih direktoratih evropske komisije.

Kakšne bodo posledice Pariškega sporazuma za Evropejce leta 2050?

»Ukrepanje proti podnebnim spremembam je povsem jasno človeški in okoljski imperativ, pa tudi gospodarska priložnost za državljane, podjetja in države članice Evropske unije. Premisliti moramo, kako živeti, se učiti in delati v nizkoogljičnem gospodarstvu. Pariški sporazum je prvi zares svetovni podnebni pravno zavezujoč dogovor v zgodovini. Podpisalo ga je 195 držav, ki v zrak spuščajo 98,5 odstotka svetovnih emisij toplogrednih plinov. Postavlja dolgoročni cilj, ki bo svet usmeril na pot za omejitev segrevanja planeta na precej pod dvema stopinjama Celzija in zavezal države k prizadevanjem za omejitev segrevanja na do 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja. Danes smo na točki prehoda od starega in umazanega gospodarstva proti novi, čisti prihodnosti, v kateri bo premog zamenjala obnovljiva energija, delovna mesta v rudnikih premoga pa delovna mesta v proizvodnji čiste energije. Inovacije za nizkoogljični prehod bodo usmerjene v ustvarjanje novih podjetij, prestrukturiranje ali zapiranje starih, razvoj novih tehnologij in poslovnih modelov. Sprejet bo tudi ustrezen in širok okvir podpor za inovacije. Strateške naložbe v napredne trajnostne projekte imajo prednost v naložbenem načrtu Junckerjeve komisije, ki je težak 315 milijard evrov. V tem prehodu bo po ocenah nastalo 700.000 dodatnih delovnih mest. S še bolj ambicioznimi cilji za proizvodnjo obnovljive energije in učinkovito rabo energije bi lahko število novih delovnih mest doseglo 1,2 milijona,« pravijo v evropski komisiji.

Kako naj se spremeni gospodarjenje z odpadki in kako hitro? Katere bodo najboljše karierne priložnosti za mlade na okoljskem področju?

»Prehod v gospodarstvo, ki ponovno uporablja surovine in proizvaja manj odpadkov, je bistven. Evropa je bogata po znanju, a revna z viri. Znanje in sposobnosti je treba uporabiti za to, da naše gospodarstvo postane bolj krožno, s ponovno uporabo virov in postavitvijo trga sekundarnih surovin. Odpadki morajo postati vir s pomembno vrednostjo. V najboljšem položaju za to spremembo so naša mala in srednja podjetja, za kar pa potrebujejo pomoč in stabilne razmere za prihodnost. Mladi ljudje ne bodo segli le do reciklažne industrije, temveč tudi v oblikovanje pametnih proizvodov in postopkov. Vse to lahko ustvari nove poslovne priložnosti in podaljša življenjski cikel proizvoda. Znotraj področja gospodarjenja z odpadki lahko več poslovnih priložnosti prinese tudi podaljšana odgovornost proizvajalcev. Nova delovna mesta bodo nastajala na vseh stopnjah življenja izdelka, od oblikovanja, proizvodnje, uporabe, ravnanja z odpadki do sekundarnega trga surovin, ki spremeni odpadek v nov vir.«

Prostotrgovinska sporazuma TTIP in TiSA sta po mnenju mnogih v EU resnična grožnja okolju in ljudem, tako zaradi privatizacije vode, uporabe gensko spremenjenih organizmov in z njimi povezanih kemikalij, pa tudi uporabe nekonvencionalnih fosilnih virov energije.

»EU se z ZDA pogaja za ambiciozen in uravnotežen trgovinski in investicijski sporazum. TTIP bo prinesel nove trgovinske in investicijske priložnosti za podjetja, velika in majhna, pa tudi nova delovna mesta, znižal bo cene in razširil izbiro, ob tem pa ohranil standarde EU za varno hrano, predpise za potrošnike in okolje, zasebnost, zdravstveno in socialno varstvo ter kulturno raznolikost. TiSA cilja na odpiranje trgov in izboljšanje pravil na različnih področjih, denimo pri licenciranju, finančnih storitvah, telekomunikacijah, spletnem trgovanju, morskemu prometu in pri začasnem gostovanju strokovnjakov, ki uvajajo nove storitve na trg. Storitve so čedalje bolj pomembne v svetovnem gospodarstvu in središčna gospodarska dejavnost vseh držav EU. EU je največja izvoznica storitev na svetu, z več deset milijoni delovnih mest v storitvah. Odprtje trgov za storitve pomeni večjo rast in več delovnih mest. Niti TTIP niti TiSA ne bosta nobeni članici EU onemogočila sprejetja ali ohranitve predpisov, ki zagotavljajo visoko kakovost storitev, ravno tako ne bosta omejevala zaščite pomembnih ciljev, ki so v javnem interesu, denimo ohranjanja zdravja in okolja ter zagotavljanja varnosti.«

Lahko Evropska unija postane bolj učinkovita, hitreje sprejema odločitve, tudi s tem, da poenoti pravila, cene in davke za onesnaževalce?

»Junckerjeva komisija ima nov sporazum z evropskim parlamentom in evropskim svetom, ki omogoča, da se strinjamo o prednostnih nalogah našega dela. To bo zagotovilo, da se lahko odzivamo hitreje in bolj učinkovito pri sprejemanju prednostne zakonodaje v korist državljanov EU. Komisija dela v okviru svojih pristojnosti, osnova pa je deset prioritet, postavljenih na začetku mandata. Spremenjen pristop pri delu komisije je bil viden že pri prvem delovnem programu, vseboval je le 23 pobud, vendar so vse povezane z jasnimi političnimi prednostnimi nalogami. V pobudi za boljšo zakonodajo je cilj komisije tudi večja transparentnost skozi posvetovanja in odprtostjo na vsaki stopnji političnega procesa, z več priložnostmi za pobude in pripombe državljanov. Vztrajali bomo pri reviziji sedanje zakonodaje, moramo vedeti, ali je ustrezna.«

Koliko ljudi bodo z domov pregnale podnebne spremembe?

»Svetovne podnebne migracije je zelo težko ocenjevati. Projekcije Združenih narodov kažejo, da bo zaradi podnebnih sprememb do leta 2050 brez domov ostalo najmanj 25 milijonov ljudi, največ pa celo milijarda. Velik delež prebivalcev Azije živi na obalnih območjih z nizko nadmorsko višino, ki so zelo ogrožena zaradi dvigovanja gladine morja. Podobno je s številnimi otoškimi državami. Kar 44 odstotkov svetovne populacije ljudi živi manj kot 150 kilometrov od obale. Za Bangladeš so medtem že ocenili, da že polovico prebivalcev revnih obrobij mest predstavljajo ljudje, ki so jim reke odnesle hiše. Število podnebnih beguncev je izjemno težko izračunati, odvisno je namreč od stopnje podnebnih sprememb in od dvigovanja morja. So pa podnebni begunci že pomemben razlog za ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe.«