Tiskane izdaje
Interventni ukrepi po požaru in primarna sanacija, ki je vključevala odstranitev onesnaženih sedimentov na delu Tojnice, so bili »večinoma ustrezni«, dopolnilno in kompenzacijsko sanacijo pa bo treba zastaviti drugače, ocenjuje biolog Mihael Toman v izvedenskem mnenju.
Profesorja z ljubljanske biotehniške fakultete je Arso pooblastil za izdelavo izvedenskega mnenja, ker se različne strani niso strinjale o primernosti in učinkovitosti izvedene prve faze sanacije v požaru v Kemisu močno onesnažene Tojnice. Toman je mnenje predstavil na ustni obravnavi pred predstavniki državnih služb, strank v postopku in stranskih udeležencev v postopku sanacije posledic okoljske škode na Tojnici. Utemeljil ga je na oceni 54 spisov s poročili, rezultati analiz in ocenami stanj, ki jih je prejel, ter na podlagi spoznanj z literature in lastne prakse.
Dejal je, da je imel pred načrtovano odstranitvijo sedimentov iz Tojnice tudi sam pomisleke o morebitnih posledicah zaradi prenosa onesnaženih sedimentov v Ljubljanico, v katero se steka Tojnica. Vendar so se ti pozneje pokazali za odvečne, saj so iz Tojnice pred izvedbo sanacije odstranili vso vodo, zato se onesnaženi sedimenti niso prenesli dolvodno. Prav tako ima še vedno »nekaj pomislekov« glede dolžine vodotoka, na kateri so sedimente pobirali - sam je predlagal daljši, 300-metrski odsek -, vendar sam ugotavlja, da za nazaj tega ni mogoče spremeniti. Dodatnih ukrepov v primarni sanaciji po njegovem mnenju ni treba izvesti.
Tojnico še vedno onesnažujejo izcedne vode
Dopolnilna in kompenzacijska faza sanacije, do katerih je bil Toman kritičen že od začetka, morata po njegovem mnenju spodbuditi naraven samočistilni proces vodotoka, ki pa ne sme povečati poplavne nevarnosti. Kot ukrepe, pri izvedbi katerih morajo sodelovati strokovnjaki drugih strok (hidrologi, hidrotehniki, biologi, botaniki, kemiki ...), navaja strukturiranje sedimentov (na primer dodajanje granulatov v zamuljen sediment), s katerimi bi zagotovili življenjske prostore za čim več vrst, in utrditev brežin z naravnim rastlinjem po celotni dolžini Tojnice, kar bi preprečilo izpiranje morebitnih nevarnih snovi iz njih. Analize, s čim so onesnažene brežine, ni opravil nihče, dodaja. V zvezi z zadnjo fazo, kompenzacijsko sanacijo, predlaga predvsem vnos rib v potok, ki so bile v požaru tudi najbolj prizadeti vodni organizmi.
Izboljšanje stanja Tojnice, ki se kaže v zadnjih mesecih, po njegovih besedah ni presenečenje, saj so vodni sistemi dinamični. Poudaril pa je, da bo sanacija uspešna le, če se bodo preprečila nova onesnaževanja, ki pa se še vedno dogajajo. Z desnega brega se v Tojnico izcejajo vode, katerih glavni vir je treba ugotoviti, kar je po njegovem mnenju naloga občine. Vzroki za izcedne vode bi lahko bili hidrološki sistem območja, vode, ki spirajo snovi iz nekdanje deponije nevarnih in nenevarnih odpadkov, na kateri stoji Kemis, kmetijske vode, izključiti ni mogoče niti Kemisa, meni Toman. Predstavnica vrhniške občine je dejala, da občina ne more dati jasnega odgovora o viru onesnaževanja Tojnice, zato je Arsu predlagala postavitev izvedenca, ki bi to ugotovil.
Obširen monitoring
Hkrati s sanacijo Toman predlaga nadzor kemijskega in biološkega stanja Tojnice, ki je po njegovem mnenju nujen za spremljanje učinkovitosti izvajanja sanacije in vzpostavljanja naravnih revitalizacijskih procesov. Zaradi možnosti morebitnega kopičenja strupenih (mutagenih in rakotvornih) snovi v ribah, ki so namenjene uživanju, v daljšem obdobju predlaga tudi ekotoksikološki monitoring rib v Tojnici in Ljubljanici. Zakonodaja tega sicer ne zahteva, prav tako ni številčnih kazalnikov, ali je nekaj mutageno, vendar se mu takšna analiza zdi pomembna predvsem zaradi pridobitve ponovnega zaupanja prebivalcev.
Dopolnilna odločba Arsa najprej konec leta
Če bi sanacija potekala po predvidenih načrtih in v potoku ne bi bilo drugih motenj, bi se moralo ekološko in kemijsko stanje, primerljivo s stanjem pred požarom, vzpostaviti v treh do štirih letih, ocenjuje Toman. Poudarja, da bi bilo treba enako kot vodni ekosistem pregledati kopenskega, saj sta zaradi poplavljanja potoka povezana. Za to pa bi potrebovali tudi izvedensko mnenje drugih strokovnjakov, ki so do zdaj večinoma molčali.
Predstavitev izvedenskega mnenja je zajela krajši del razprave. Ta se je zavlekla na štiri ure zaradi številnih vprašanj in pripomb predstavnikov Arsa, Kemisa in strank v postopku, iz katerih je bilo videti, da so ti glede izvedbe nadaljnjih ukrepov na Tojnici še daleč vsaksebi. Odvetnica Eva Lavtar, ki zastopa stranko v postopku družbo Kropf, je Tomana zaprosila za pisne odgovore na dodatna vprašanja, ki mu jih bo poslala v naslednjih 15 dnevih. Izvedensko mnenje mora zatem potrditi še Arso. Dopolnilna odločba o sanaciji Tojnice bi lahko bila izdana proti koncu leta ali januarja prihodnje leto, je ocenila direktorica urada za varstvo okolja in narave Inga Turk.
Kemis se bo zagnal v začetku prihodnjega leta
Direktor Kemisa Emil Nanut je napovedal, da namerava podjetje dejavnost zopet zagnati v začetku prihodnjega leta, in sicer »skladno z veljavno zakonodajo«, na temelju okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja. Ob vprašanja, ali bo podjetje upoštevalo ugotovitveno odločbo gradbenega inšpektorata - ta sicer že od sredine avgusta odloča o obsegu poškodb objektov v požaru -, je Nanut dejal, da postopkov ne bo komentiral.
