Pripelji srečo v službo tudi letos

Lani 1300 kolesarjev, letos, med 15. majem in 9. junijem, pričakujejo podvojitev števila.

tor, 09.05.2017, 16:00

Ljubljana − Kampanja spodbujanja kolesarjenja v troje je že uveljavljena, v zadnjih treh letih pa je z evropskim projektom dobila tudi stabilno financiranje. Sodelovanje z drugimi, v Nemčiji, denimo, kolesari več 100.000 ljudi, na Danskem pa akcije potekajo že več kot 20 let, omogoča tudi močno izmenjavo izkušenj in dobrih praks.

Luka Mladenovič iz Urbanističnega inštituta je povedal, da je lani v kampanji Pripelji srečo v službo v Sloveniji sodelovalo 1300 ljudi, polovica se jih je povezala v trojke, polovica je zapisovala podatke samostojno. Od 20 dni so jih v povprečju prekolesarili 13, vsak pa je prevozil v povprečju 11 kilometrov, kar je nekoliko nenavadno, saj je pet kilometrov v eno smer meja udobnosti. Vendar se vsako leto prijavi tudi več ljudi, ki prevozijo po več kot 40 kilometrov na dan, kar pomeni, da vozijo več kot uro v eno smer.

Gregor Steklačič, Alenka Dovč, Bojan Žižek in Luka Mladenovič. Foto Borut Tavčar/Delo

Prihranek za podjetja

»Mišična in kostna obolenja so najpogostejša težava delavcev, kolesarjenje pa jih preprečuje, zato se delodajalcem z več kolesarji znižajo stroški,« je povedala Alenka Dovč iz GZS. Še več, izkušnje kažejo, da se zaposleni s kolesarjenjem tudi bolj povezujejo, kar prinese boljše odnose v podjetju, poleg tega delavci svoje izkušnje prenašajo še v domače okolje.

Dodala je, da podjetja spodbujajo, naj zaposlenim, ki pridejo v službo s kolesom, ponudijo vsaj simbolične nagrade, pomembno pa je tudi, da zagotovijo varno infrastrukturo. V projektu podjetjem podeljujejo tudi certifikate za prijaznost do kolesarjev. Kot je povedal Mladenovič, se podjetja samoocenijo na portalu, s tem pa stopijo v stik z ocenjevalcem. Certifikat dobijo podjetja, ki dosežejo tretjino možnih točk v treh kategorijah. To so blažja merila kot v tujini. »V Avstriji, denimo, zahtevajo, da je parkirišče za kolesa bliže kot parkirišče za avtomobile in da se parkiranje avtomobilov zaračunava,« je povedal Mladenovič.

V zares kolesarskih mestih je že težava najti prostor za kolo. Foto Borut Tavčar/Delo

V še bolj klolesarsko razvitih državah so merila še ostrejša. Certifikat namreč predvideva tudi garderobo za kolesarje, koristen je tudi tuš, delavnice za mala popravila koles, sušilnice za oblačila. Med možnostmi so tudi team building s kolesarjenjem, simbolične nagrade za kolesarje vsak dan, kolesarski zajtrki in podobno. »Nekaj zanimanja podjetij za to je. Želja pa je te prakse razširiti po vsej Sloveniji in pritegniti nekaj velikih zaposlovalcev,« dodaja Mladenovič.

Nove smernice

Gregor Steklačič iz ministrstva za infrastrukturo je povedal, da so lani na ministrstvu oblikovali novo službo za trajnostno mobilnost, v njej pa so tudi koordinatorji za kolesarjenje, hojo in podobno. Zdaj se dejavno ukvarjajo s pripravo nacionalnih smernic za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih. Projektanti imajo namreč kup pravil in smernic za ceste, zelo malo pa za kolesarske steze.

Smernice bodo pomembne za ukrepe, ki jih bodo občine predvidele v celostnih prometnih strategijah. Steklačič upa, da bodo smernice pripravljene pred objavo razpisa za projekte trajnostne mobilnosti, saj bodo lahko merilo za višino subvencioniranja. V razpisu, ki bo objavljen poleti, bo po načrtu za kolesarsko infrastrukturo na voljo devet milijonov evrov.

Za garaže na ladjah pri nas še ni potrebe. Foto Borut Tavčar/Delo

V smernicah bodo sicer usmeritve za čim krajše kolesarske povezave, dvosmerne in širše kolesarske steze. »Nove poti morajo privlačiti uporbnike. V naših razpisih bomo višino subvencij prilagodili, doseganje minimalnih zahtev za kolesarske steze ne bo nagrajeno, ponuditi bo treba več,« pravi Seklačič. Dodal je, da bo morala biti subvencionirana kolesarska infrastruktura vsaj pet let vzdrževana enako kot avtomobilske površine, tudi pozimi, ko bo sneg.

Na vprašanje Dela, kdaj bodo začeli projekte in od kdaj ne bo več mogoče urediti prometa tako kolesarjem neprijazno, kot so to uredili pri gradnji severnih vrat v Ljubljani, je Steklačič odgovoril, da bo mogoče kakšna manjša gradnja opravljena že letos, največ pa jih bo prihodnje leto in leta 2019. Za severna vrata pa se strinja, da je promet urejen neprimerno.

Kolesarski zajtrk in nagrade

Bojan Žižek, predsednik slovenske kolesarske mreže, je še napovedal, da bo začetek kolesarske kampanje 15. maja označen s kolesarskim zajtrkom na Prešernovem trgu. Podelitev privlačnih turističnih nagrad bo 14. junija v Mariboru.

Letošnje glavne nagrade podarja Nemška turistična organizacija s partnerji. Zmagovalna trojka dobi kolesarski izlet za vse tri člane trojke po Bavarski od Berchtesgadna do Tegernseeja (4 dni oziroma 3 noči) s spremljevalnimi storitvami. Zmagovalni posameznik pa prejme dve nočitvi za dve osebi v hotelu Alzey verige Best Western v bližini Mainza, kjer je tudi urejena vzorna kolesarska infrastruktura.

V času trajanja pobude bomo podelili tudi vrsto manjših nagrad, zato jih je priporočljivo spremljati tudi prek Facebook profila.

Prijavi sovražni govor