Tiskane izdaje
Ljubljana - Od pesticidov je bilo prodanih največ fungicidov (724 ton), za 11,9 odstotka več kot v 2013. Najbolj se je povečala prodaja fungicidov na osnovi benzimidazolov in bioloških fungicidov. Prodaja pesticidov se je od leta 2008 vztrajno zmanjševala, v letu 2014 pa je bilo prodanih 1.010 ton pesticidov ali za 10,1 odstotka več kot v letu 2013. Približno taka količina pesticidov je bila prodana leta 2012 (1.016 ton). Razlika od prodaje v letu 2008 (1.218 ton), ko se je nazadnje povečala, pa je bila še vedno občutna.
Od glavnih skupin pesticidov je bilo prodanih največ fungicidov (724 ton), nato herbicidov (239 ton), sledili so insekticidi (34 ton) in drugi pesticidi (13 ton). Prodaja drugih pesticidov se je glede na leto 2013 edina zmanjšala (za 32,1 odstotka). Prodaja herbicidov se je povečala za 6,7 odstotka, prodaja insekticidov pa za 25 odstotkov.
V bolj mokrem letu več gljiv
Med fungicidi so izstopali fungicidi na osnovi benzimidazolov, katerih prodaja se je povečala za več kot 6-krat, in biološki fungicidi, katerih prodaja se je povečala za več kot 100-krat. Med herbicidi se je v glavnem povečala prodaja herbicidov na osnovi fenoksi-fitohormonov (za 26 odstotkov) in drugih herbicidov (za 23,7 odstotka). Pri prodaji insekticidov se je prodaja insekticidov na osnovi karbamatov zmanjšala za polovico, občutno pa se je povečala prodaja drugih insekticidov (za 39,7 odstotka) in insekticidov na osnovi organofosfatov (za 24,9 odstotka). Pri prodaji drugih pesticidov se je zelo povečala prodaja moluskicidov (sredstev za zatiranje polžev), in to za 176,6 odstotka, celotna prodaja drugih fitofarmacevtskih sredstev pa se je zmanjšala skoraj za polovico (za 42,4 odstotka).
Količinski deleži posameznih pesticidov, prodanih v letu 2014, so bili taki: fungicidov je bilo 71,7 odstotka, herbicidov 23,6 odstotka, insekticidov 3,3 odstotka, drugih pesticidov pa 1,3 odstotka. Delež fungicidov je bil višji, delež insekticidov pa nižji od povprečnih deležev v opazovanem 15-letnem obdobju (2000- 2014); ti deleži so taki: za fungicide 67,5 odstotka, za herbicide 23,9 odstotka, za insekticide 6 odstotkov in za druge pesticide 2,7 odstotka.
Kot opozarjajo v Statističnem uradu, podatki prikazujejo veleprodajo pesticidov na domačem trgu, ne pa tudi dejanske porabe v posameznem letu. Poraba je namreč odvisna tudi od zalog iz prejšnjih let, od individualnih nakupov v tujini in podobnega. Podatki o prodaji tudi ne odražajo porabe pesticidov v kmetijstvu, saj se ti v resnici uporabljajo tudi za druge namene (denimo za vzdrževanje železnic in cest, igrišč za golf, parkov in zelenic).
EFSA oprala glifosat
Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je opravila varnostno oceno toksičnosti glifosata, kemične spojine, ki je v široki uporabi v herbicidih, zlasti za zatiranje plevela, ki tekmuje s kulturnimi rastlinami. Ugotovila je, da mora biti toksičnost glifosata na novo opredeljena, saj spojina najverjetneje ni rakotvorna, kar je prej ugotavljala Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC). EFSA pa kljub temu predlaga varne doze za glifosat, 0,5 miligrama na kilogram telesne teže.
IARC je sicer preiskovala samo spojino glifosat in tudi spojine, ki vsebujejo glifosat, EFSA pa le glifosat. EFSA priznava, da so nekatere spojine, ki temeljijo na glifosatu, bolj toksične od samega glifosata, kar bi bilo treba še natančneje preiskati.
EFSA bo zdaj s poročilom in sklepom o glifosatu seznanila Evropsko komisijo, ki se bo odločila, ali glifosat uvrstiti med dovoljene aktivne spojine oziroma ali dovoliti njegovo uporabo za proizvodnjo pesticidov.
