Tiskane izdaje
Ljubljana – Zahteve evropske komisije so čedalje ostrejše, prvo merilo je kakovost projektov, alokacije denarja po državah pa ni več. Sloveniji in drugim državam z ohranjeno naravo ne ustreza najbolj, da morajo projekti najti rešitev za okoljsko težavo, vendar je priložnosti še veliko.
Medtem ko za večino poletni meseci predstavljajo čas dopustov, so za prijavitelje projektov Life to meseci intenzivnega pisanja projektnih predlogov, ki jih bodo septembra oddajali na razpis Life 2017. Za ekipo na ministrstvu za okolje in prostor, ki jo sestavlja devet sodelavcev, pa je to obdobje pregledovanja projektnih predlogov in sestankov. Slovenskim prijaviteljem namreč omogočajo brezplačno svetovanje pri pripravi projektnega predloga, poleg tega ponujajo tudi subvencije (10 do 30 odstotkov stroškov projekta) vsem sodelujočim organizacijam v projektih Life, ne glede na to, ali imajo ti slovenskega ali tujega glavnega partnerja.
Projekt SloWolf je eden najboljših v zgodovini programa Life. Foto Igor Zaplatil/Delo
Life je bil zasnovan leta 1992 in je edini finančni instrument EU, namenjen izključno okolju oziroma razvoju okoljske politike EU. Z denarjem upravlja evropska komisija, poleg tega izbira, revidira in spremlja projekte. Slovenski projekti tako konkurirajo z vsemi evropskimi. Life je do zdaj financiral več kot 4300 projektov. Slovenija je svoja prva dva projekta Life izvajala že v letih 1993 in 1994. Do danes so slovenski prijavitelji 42-krat uspešno kandidirali za sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi Life. Skupna vrednost vseh odobrenih projektov od začetka do leta 2016 je 66,5 milijona evrov, prispevek komisije pa znaša 36,5 milijona evrov. Letos bodo v Sloveniji začeli izvajati sedem novih projektov v skupni vsoti dobrih 23 milijonov evrov, od tega bo komisija prispevala 14,5 milijona evrov.
Prednost projektov Life je to, da 30 odstotkov denarja dobi uspešen prijavitelj takoj, ne šele na koncu projekta, kot je običajno pri drugih programih. V projektih komisija sicer prispeva 60 odstotkov denarja, ministrstvo doda še od 10 do 30 odstotkov, zlasti za nevladne organizacije, ki nimajo denarja. Sicer pa je zaželeno, da v projektih kot sofinancerji sodelujejo tudi onesnaževalci, ki povzročajo določeno težavo v okolju.
Treba je poznati sistem
Januarja lani je okoljsko ministrstvo (MOP) začelo izvajati projekt za krepitev zmogljivosti, ki je precej pripomogel k uspešnosti slovenskih prijaviteljev. Prej je komisija potrdila dva ali tri projekte od povprečno 20, lani pa kar sedem od prijavljenih 14. »Logiko Lifa je treba pretresti z vsakim prijaviteljem,« je uspešnost pojasnila Julijana Lebez Lozej, nacionalna kontaktna oseba za program Life, ki dodaja, da jo izguba časa in volje, če sta uspešna le dva od 20 projektov, najbolj boli.
Projekti za krepitev zmogljivosti so bili ponujeni državam v zameno za nacionalne alokacije oziroma kvote denarja za vsako državo posebej. Te so bile v uporabi zaradi izrazite geografske neuravnoteženosti, zahodne države so imele cele ekipe za projekte Life, vzhodne pa ne. Vendar niti ta sistem ni bil najbolj uspešen in se ga je komisija hotela znebiti, prva bi morala biti kakovost projektov.
Ohranjena narava že, vendar so tudi težave, denimo z risi. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Vzhodnim državam pa pri tem ne gre v prid niti to, da imajo dokaj ohranjeno naravo. »Zahodna Evropa je porabila veliko časa, da je svoje okolje uničila, zdaj pa si je napeljala vse vire tako, da si lahko okolje popravlja. Osnovna filozofija Lifa je to, da moraš imeti nek problem, ki ga potem skozi projekt rešiš. Na koncu mora biti rezultat izboljšanje razmer, če imaš naravo v dobrem stanju, tega ne moreš pokazati,« pravi Lozejeva.
Na vprašanje, ali ne bi mogla biti filozofija tudi to, da v ohranjeni naravi s projektom Life dobiš nova delovna mesta in boljšo kakovost življenja, je Marjetka Šemrl dos Reis odgovorila, da je žal tako, da mora država tisto, kar ima, vzdrževati s svojim denarjem. Za povrh je dodana še logika, da mora biti problem, ki ga rešuje projekt Life, vsaj regijski, če ne vseevropski. Tu je za slovenske prijavitelje velika težava, da države nekdanje Jugoslavije niso plačale članarine za Life, Slovenija je to storila že leta 2000. »Hrvaški, ki je zdaj v EU, se to zelo maščuje. Že drugo leto niso dobili nobenega projekta,« pojasnjuje Lozejeva.
Velike priložnosti
Na MOP soglašajo, da ima Slovenija kljub temu izjemne priložnosti, ne nazadnje je v treh makroregijah, kjer se organizacije lahko povezujejo. »Včasih smo si bili v programu Life kar pogosto sami sebi dovolj. Danes brez povezovanja skoraj ni možnosti za uspeh projekta,« pravi Lozejeva. Opozorila je še, da program Life ni namenjen le naravi, kot se pogosto sliši. Čedalje več je projektov s področja okolja in tudi podnebnih ukrepov.
»Tudi podjetja imajo veliko možnosti za projekte, če gredo v krožno proizvodnjo, zmanjševanje odpadkov in podobno. Res pa je treba znanje potem deliti, ne da se ga zadržati v podjetju,« pojasnjuje Šemrlova. Dodala je, da iščejo rešitve, ki so že skoraj pripravljene za trg, ne preizkušanja različic. Za primer je dala možnost uporabe sirotke, pri čemer je treba za rešitev dobiti interes več mlekarn, tudi iz tujine.
Podjetja so dobrodošla v programu Life, a morajo deliti znanje. Foto Roman Šipić/Delo
V projektu za krepitev zmogljivosti so uredili portal, kjer se lahko najdejo različne organizacije. Deluje kot socialno omrežje, podjetje, nevladna organizacija, raziskovalna ustanova ali organ države si ustvari profil in navede ključne besede, po katerih ga najdejo mogoči partnerji. »Portal je zasnovan mednarodno. Upamo, da bo to nekoč postal evropski portal za Life, saj tega še ni,« pravi Šemrlova. Portal ima tudi forum, kjer si sodelujoči lahko izmenjujejo izkušnje in tudi ideje.
Med temi izkušnjami je tudi to, da je treba s projektom seznaniti čim širši krog ljudi. Težave s tem ima namreč projekt pranja onesnažene prsti na Koroškem, ki ne dobi zemlje za pranje, ljudje pa so sumničavi. Gre sicer za okolju prijazno odstranjevanje težkih kovin. »Če imaš projekt, moraš to vsem povedati. Zelo je pomembno, da te v okolju sprejmejo. Komunikacija je pri Lifu je zelo pomembna, tega se zaveda premalo ljudi,« pravi Lozejeva.
Popravljanje zakonodaje
Rezultate projektov Life se včasih prepozna tudi v politiki. Metodologija spremljanja volkov, ki so jo razvili v projektu SloWolf, je namreč osnova za določanje odstrela volkov. V tem projektu so preizkušali tudi nekatere metode za varovanje drobnice, ki so jih potem »posvojili« še za medveda v projektu DinAlp Bear. Ob tem je bil SloWolf izključno slovenski projekt, projekt za medvede je že bolj mednaroden, še bolj obsežen pa bo projekt za izboljšanje populacije risa. Treba bo namreč povečati habitate zanj in odpreti koridorje do Hrvaške, Italije in Avstrije, da se bodo populacije lahko mešale.
V veliko drugih primerih pa je slovenska zakonodaja kar ovira. Enaka evropska zakonodaja dopušča, denimo na Nizozemskem, dokaj drugačne predpise kot pri nas. Tako se zdaj trudijo s projektom za upravljanje suhih travišč, kjer naj bi prišli tudi do predlogov za izboljšanje kmetijskih podpornih ukrepov. Ovira je tudi to, da v Sloveniji nimamo predpisa, ki bi določal, kdaj odpadek preneha biti odpadek, kar je ključno za uvajanje praks krožnega gospodarstva in tudi projekte Life na tem področju.
Eden večjih projektov bo zagotavljanje žive populacije risa. Foto Igor Modic/Delo
Največji izziv pa je povezovanje raznorodnih projektov (Life, kohezijski, državni projekti) v enega velikega, čemur pravijo integrirani projekti. »Takega projekta Slovenija še ni imela, nekatere zahodne države pa so že precej naprej. Želja komisije je, da bi v sedmih letih vsaka država pripravila tri take projekte, pri nas denimo na povodju Drave, na Obali ali v Zasavju. Možnosti je res veliko, vendar naša ekipa ne sme pisati takih projektov,« pravi Lozejeva.
Dodaja še, da se lahko za projekte Life potegujejo tudi organizacije s področja kemikalij, kmetijstva, pa tudi tožilstva in inšpekcije. Seveda mora biti zadaj inovativna in zanimiva rešitev določene težave bodisi v organizaciji dela bodisi učinkovitosti.
Poletno delo
Evropska komisija z vsakoletnim razpisom pozove prijavitelje k oddaji projektnih predlogov. Letos so razpis objavili 28. aprila, končal pa se bo 7., 12. in 14. septembra. Na MOP pridejo prijave do 15. avgusta, tako imajo prijavitelji skoraj mesec dni časa, da se posvetujejo z ekipo na MOP o mogočih zadnjih izboljšavah prijav za komisijo. »Priprava projektov je zahtevna in dolgotrajna, če je uspešna, pa lahko ustvariš več delovnih mest za deset let,« še pravijo na MOP.
