Promet in omrežja so prva naloga
Brez korenitih sprememb v prometu in proizvodnje čiste energije zanj Slovenija prvič ne bo mogla doseči evropskih ciljev za obnovljive vire.
Odpri galerijo
Sončne celice in električna mobilnost gredo lepo skupaj. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Skrajni čas je, da v Sloveniji iz te okoljske omejitve začnemo ustvarjati tržne priložnosti,« pravi Robert Golob, predsednik uprave Gen-I. Dodaja, da lahko Slovenija cilj – več kot 30-odstotni delež obnovljivih virov v končni bruto porabi energije – doseže brez težav. Ima dve veliki neizkoriščeni možnosti. Prva je sončni potencial, zlasti mikro sončne elektrarne za samopreskrbo gospodinjstev ali tudi podjetij. »S tem bi dosegli od deset- do 20-odstotni delež obnovljivih virov zelo preprosto in tudi finančno izplačljivo. Za večja podjetja je treba počakati na še nekoliko nižje cene sončnih elektrarn,« meni Golob.
Druga velikanska možnost pa je promet. »Elektrifikacija prometa bi morala potekati vzporedno z gradnjo sončnih elektrarn za samopreskrbo. To dvoje gre zelo dobro skupaj,« dodaja Golob, ki opozarja še, da je to tudi pot do zmanjšanja našega največjega okoljskega problema, delcev v zraku. Z naftnimi derivati cilja ne moremo doseči, še pritrjuje Golob.
Za razpršene vire energije in električno mobilnost je nujno okrepiti distribucijska omrežja. »Štiri delujoče hitre polnilnice pri hotelu porabijo več elektrike kot hotel. Država na eni strani postavlja cilj 200.000 električnih vozil do leta 2025, po drugi strani se distribucijskim podjetjem, kljub povečevanju odjema, zmanjšujejo prihodki iz omrežnin. Iz petih točk se proizvodnja širi v razpršene vire. Kmet na Kočevskem postavi na hlev sončno elektrarno. Ta povzroči to, da moramo mi do kmetije zgraditi precej močnejši vod,« pravi predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki upa, da bodo našli novo formulo in da bodo vendarle dobili denar za nujne naložbe v pametna omrežja in krepitev omrežij.
Njihov nov center vodenja omrežja bo že imel module za električno mobilnost in za razpršene vire energije, kar bo zmanjšalo potrebe za okrepitev omrežij, a jih ne bo odpravilo.
Slovenija je imela leta 2005 delež obnovljivih virov v končni porabi nadpovprečno velik, znašal je 16 odstotkov. Do leta 2016 se je delež povečal na 21,3 odstotka, a zaostal za ciljem. Naložb v obnovljive vire energije je manjkalo tudi lani in letos. »Za leto 2030 točno določenega cilja ni niti na ravni EU. Zdaj je sklenjen dogovor, da bo skupni cilj držav članic 32 odstotkov obnovljivih virov v končni bruto rabi energije. Cilji po posameznih državah še niso določeni,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. Cilje bo določila komisija po prejetju energetsko-podnebnih načrtov držav. Osnutek načrta mora vsaka država poslati do konca leta.
Težava je tudi nasprotovanje novim projektom, zlasti vetrnicam in hidroelektrarnam. »S to težavo se ne srečuje le Slovenija. Precej lahko k manjšemu nasprotovanju prispevata ozaveščanje posameznikov in umeščanje teh objektov v prostor z minimalnimi vplivi. Prav tako lahko k manjšemu nasprotovanju pripomorejo ukrepi države, iz katerih posameznik lahko najde korist zase,« pravijo na MZI.
Strinjajo se, da brez sprememb v prometu ne bo šlo. Strategija razvoja prometa do leta 2030 opredeljuje tri glavne stebre razvoja: razvoj železniškega prometa, izboljšanje javnega potniškega prometa in izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti. Denar bo zlasti za železnice in aktivno mobilnost, hojo in kolesarjenje. V mestnih občinah je namenjenih 21 milijonov evrov za investicije v kolesarsko infrastrukturo, 20 milijonov evrov je namenjenih občinam, ki imajo celostne prometne strategije, za urejanje površin za pešce, kolesarje in P+R.
Regije so v teritorialnih dialogih predlagale izvedbo 1000 kilometrov kolesarskih povezav, od katerih bo ena tretjina kolesarskih poti. Skupna vrednost naložb iz dogovora za razvoj regij je skoraj 200 milijonov evrov. Javni potniški promet pa je v Sloveniji subvencioniran. Za subvencionirane vozovnice dijakov in študentov na leto namenijo 45 milijonov evrov. Z uvedbo sistema subvencioniranih vozovnic in z uvedbo enotne vozovnice se je število potnikov v javnem potniškem prometu prvič po letu 2012 začelo znova povečevati. Enotna vozovnica za vse druge skupine potnikov bo uvedena s spremembo uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javnega linijskega avtobusnega prometa. Ti prevozniki dobijo 22 milijonov evrov nadomestila na leto.
Druga velikanska možnost pa je promet. »Elektrifikacija prometa bi morala potekati vzporedno z gradnjo sončnih elektrarn za samopreskrbo. To dvoje gre zelo dobro skupaj,« dodaja Golob, ki opozarja še, da je to tudi pot do zmanjšanja našega največjega okoljskega problema, delcev v zraku. Z naftnimi derivati cilja ne moremo doseči, še pritrjuje Golob.
Denarja za naložbe manj
Za razpršene vire energije in električno mobilnost je nujno okrepiti distribucijska omrežja. »Štiri delujoče hitre polnilnice pri hotelu porabijo več elektrike kot hotel. Država na eni strani postavlja cilj 200.000 električnih vozil do leta 2025, po drugi strani se distribucijskim podjetjem, kljub povečevanju odjema, zmanjšujejo prihodki iz omrežnin. Iz petih točk se proizvodnja širi v razpršene vire. Kmet na Kočevskem postavi na hlev sončno elektrarno. Ta povzroči to, da moramo mi do kmetije zgraditi precej močnejši vod,« pravi predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki upa, da bodo našli novo formulo in da bodo vendarle dobili denar za nujne naložbe v pametna omrežja in krepitev omrežij.
Elektrika za polnilnice naj bo zelena. Foto Tomi Lombar/Delo
Njihov nov center vodenja omrežja bo že imel module za električno mobilnost in za razpršene vire energije, kar bo zmanjšalo potrebe za okrepitev omrežij, a jih ne bo odpravilo.
Zaostajamo za cilji
Slovenija je imela leta 2005 delež obnovljivih virov v končni porabi nadpovprečno velik, znašal je 16 odstotkov. Do leta 2016 se je delež povečal na 21,3 odstotka, a zaostal za ciljem. Naložb v obnovljive vire energije je manjkalo tudi lani in letos. »Za leto 2030 točno določenega cilja ni niti na ravni EU. Zdaj je sklenjen dogovor, da bo skupni cilj držav članic 32 odstotkov obnovljivih virov v končni bruto rabi energije. Cilji po posameznih državah še niso določeni,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. Cilje bo določila komisija po prejetju energetsko-podnebnih načrtov držav. Osnutek načrta mora vsaka država poslati do konca leta.
Težava je tudi nasprotovanje novim projektom, zlasti vetrnicam in hidroelektrarnam. »S to težavo se ne srečuje le Slovenija. Precej lahko k manjšemu nasprotovanju prispevata ozaveščanje posameznikov in umeščanje teh objektov v prostor z minimalnimi vplivi. Prav tako lahko k manjšemu nasprotovanju pripomorejo ukrepi države, iz katerih posameznik lahko najde korist zase,« pravijo na MZI.
Denar je
Strinjajo se, da brez sprememb v prometu ne bo šlo. Strategija razvoja prometa do leta 2030 opredeljuje tri glavne stebre razvoja: razvoj železniškega prometa, izboljšanje javnega potniškega prometa in izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti. Denar bo zlasti za železnice in aktivno mobilnost, hojo in kolesarjenje. V mestnih občinah je namenjenih 21 milijonov evrov za investicije v kolesarsko infrastrukturo, 20 milijonov evrov je namenjenih občinam, ki imajo celostne prometne strategije, za urejanje površin za pešce, kolesarje in P+R.
Finančni poudarek bo na železnicah in kolesarjenju. Foto Leon Vidic/Delo
Regije so v teritorialnih dialogih predlagale izvedbo 1000 kilometrov kolesarskih povezav, od katerih bo ena tretjina kolesarskih poti. Skupna vrednost naložb iz dogovora za razvoj regij je skoraj 200 milijonov evrov. Javni potniški promet pa je v Sloveniji subvencioniran. Za subvencionirane vozovnice dijakov in študentov na leto namenijo 45 milijonov evrov. Z uvedbo sistema subvencioniranih vozovnic in z uvedbo enotne vozovnice se je število potnikov v javnem potniškem prometu prvič po letu 2012 začelo znova povečevati. Enotna vozovnica za vse druge skupine potnikov bo uvedena s spremembo uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javnega linijskega avtobusnega prometa. Ti prevozniki dobijo 22 milijonov evrov nadomestila na leto.
