Promet se bo moral »obnašati« trajnostno

Gašperšič: Temu, da aktivna mobilnost osrečuje, lahko pritrdi vsakdo, ki jo uresničuje, znanstveniki pa so to tudi potrdili.
Objavljeno
18. februar 2018 17.25
Sneg, 12.2.2018, Maribor [maribor, sneženje, zima]
Borut Tavčar
Borut Tavčar

»Danes 70 odstotkov otrok, ki so normalno gibalno sposobni, starši pripeljejo v šolo z avtomobilom. V 80. in 90. letih smo vsi hodili peš, zdaj je zaradi prometa to menda prenevarno,« je na konferenci o trajnostni mobilnosti opozoril Peter Geršič iz mestne občine Novo mesto.

»Temu, da aktivna mobilnost osrečuje, lahko pritrdi vsakdo, ki jo uresničuje, znanstveniki pa so to tudi potrdili,« je dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in nakazal tudi novo smer prometne politike. »Številni projekti gradnje in rekonstrukcije površin za pešce, kolesarje ter uporabnike javnega prevoza so bili na naše ministrstvo že oddani za sofinanciranje iz kohezijskih sredstev. Še večji del jih je v zaključnih fazah priprave za oddajo. V prihodnjih nekaj letih bodo zato v Sloveniji opazne številne izboljšave na tem področju,« je še poudaril.

Polona Demšar Mitrovič z MZI je povedala, da je za trajnostno mobilnost na voljo skoraj 80 milijonov evrov različnih spodbud, kar je označila za »renesanso trajnostnih ukrepov mobilnosti«. Letošnji evropski teden mobilnosti, ki bo od 16. do 22. septembra, bo poudarjal multimodalnost, o čemer je »veliko govora, a še ni preboja«, čeprav prinaša prihranek denarja, časa in prostora. Ministrstvo bo še letos pripravilo smernice za parkirne politike, aprila bodo organizirali še delavnico za projektante infrastrukture.

Mestno kolesarjenje je zdravo

Gost konference Karl Reiter, strokovnjak za aktivno mobilnost in mestno logistiko, je poudaril pozitivne koristi kolesarjenja v mestih na zdravje posameznikov, okolje in gospodarstvo. Med ukrepi za krepitev kolesarjenja kot oblike aktivne in trajnostne mobilnosti, ki jih lahko sprejme vlada, je Reiter poudaril predvsem oblikovanje prijaznejše zakonodaje in izboljšanje infrastrukture. Gašperšič je odgovoril, da je državni zbor pred dnevi potrdil zakon o cestah, ki bo »omogočal aktivni mobilnosti prijazne rešitve«, uvaja namreč tudi površine za mešano rabo. Kot ključno je tudi minister omenil omejevanje parkiranja.

Reiter je dodal, da je v mestih, kjer je dejavno mobilnih (s kolesom ali peš) 75 odstotkov prebivalcev, tudi zdravstveno stanje boljše, čeprav ne uživajo najbolj zdrave hrane. V običajnih mestih je 92 odstotkov parkirišč za avtomobile, po tri odstotke zavzemajo postajališča javnega prevoza in postajališča za potnike, dva odstotka površine pa zavzemajo parkirišča koles.

»Parkirišča je treba spremeniti v prostore za srečevanje ljudi,« pravi Reiter in dodaja, da za prikaz, kako bi bil prostor videti brez avtomobilov, lahko uporabijo tudi drevesa na vozičkih. »Mesta imamo 7000 let, okupacija z avtomobili pa je nova zadeva,« pravi Reiter.

V začaranem krogu


»Znašli smo se v začaranem krogu. V šolo je zaradi prometa postalo prenevarno iti peš ali s kolesom,« je povedal Peter Geršič iz mestne občine Novo mesto, kjer imajo težave s čezmerno onesnaženostjo zraka zaradi velikih migracij v dve veliki industrijski središči.

Geršič ne vidi rešitve v preprostem linijskem javnem prevozu, saj je poselitev preveč razpršena. »Ljudje, ki si zgradijo hiške, se ne želijo voziti s kolesom v službo. Hočejo se pripeljati z avtomobilom, ker je to udobno in človek je žival, ki išče udobje,« opozarja Geršič.

S pešbusom so zato dokazovali, da otroci še vedno zmorejo peš priti do šole. O hoji se zaradi projekta pogovarjajo celo odrasli. Vendar to še ni zmanjšalo odpora do ukrepov trajnostne mobilnosti. Ko so štiri parkirne prostore na pomembni lokaciji zamenjali s postajo za izposojo koles, so dobili veliko ostrih odzivov, označili so jih celo za nore. »Ne želijo sprememb. Trajnostna mobilnost je zdaj stvar prisile oziroma nekaj za otroke in časopise, jutri, upam, bo posledica želje ali zahteve in bo privlačnejša kot parkirani avtomobili,« je še dodal Geršič, ki sicer že vidi prihodnost, saj so električna kolesa in avtomobili že privlačni.

Železnica stagnira vse od žleda


»Po osamosvojitvi leta 1992 smo prepeljali 12,3 milijona potnikov, leta 2007 pa že 16,1 milijona potnikov. Število potnikov se je povečevalo do leta 2013 (16,4 milijona). Potem se je obseg zmanjšal zaradi žleda, vzdrževalnih del na železniški infrastrukturi in zapore državnih meja, kar je bilo posledica migrantskega vala. Leta 2016 smo tako prepeljali 14,01 milijona potnikov, za lani ocenjujemo, da bo število potnikov enako,« pravijo na Slovenskih železnicah.



Foto: Jure Eržen/Delo

Integrirana vozovnica javnega potniškega prometa je za dijake in študente na voljo že od leta 2016, lani so omogočili še spletno podaljševanje vlog.

»Zavzemamo se za čim večjo integracijo javnega potniškega prometa za vse potnike, ki bi ponujala učinkovitejšo rešitev prevoza od točke A do točke B ter hkrati zagotavljala preprostost uporabe. Največja novost bodo nedvomno novi vlaki, ki bodo na našem železniškem omrežju začeli voziti predvidoma leta 2019. Brezplačno spletno povezavo omogočamo na enem vlaku in smo v fazi izvedbe mednarodnega javnega naročila za nakup in montažo opreme za 32 vlakov. Zdaj poteka prenova sistema Ticketing. Potnikom bo spletni in mobilni nakup vozovnic predvidoma na voljo v zadnji četrtini leta,« še pravijo na Slovenskih železnicah.

Multimodalnost pomeni povezave tudi z avtobusnimi prevozniki. »Skupina Avrigo-Izletnik v celoti podpira projekt integriranega javnega potniškega prometa. Z enotno vozovnico je Slovenija dobila do uporabnikov prijazen in dostopen sistem uporabe javnega prometa, in ker v enoten sistem vključuje uporabo tako medkrajevnega in mestnega prometa, nedvomno spodbuja uporabo javnega potniškega prometa,« pravi Sandi Brataševec, direktor Avriga.

V skupini, ki je v novi, v rast usmerjeni strategiji med cilje uvrstila tudi podporo trajnostni mobilnosti, si bomo še naprej prizadevali, da bo ministrstvo nadaljevalo projekte, kot je integrirana vozovnica, in da se bo čim več mest odločilo za vključitev v sistem, saj take rešitve zmanjšujejo uporabo osebnih vozil. Še pred začetkom šolskega leta 2017/2018 smo dijakom in študentom omogočili spletno naročilo brezstične čip kartice GO in nakup oziroma podaljšanje enotne subvencionirane vozovnice,« še dodaja Brataševec.

Aplikacija za spremljanje lokacije avtobusa

Dejavnost prevoza potnikov sodi med panoge, v katerih sodobne tehnologije zagotavljajo veliko novih možnosti. »Na eni strani so to tehnologije, ki olajšajo poslovanje in ga pomagajo narediti učinkovitejšega, na primer sistemi za napredno poslovno analitiko, ali sistemi, ki pomagajo vozniku in s tem pripomorejo k varnejši in zanesljivejši vožnji, na drugi strani pa sodobne tehnologije podpirajo boljšo izkušnjo in večjo dostopnost javnega prevoza za potnika. Ravno zadnje so tiste, ki jim v tem trenutku namenjamo največ pozornosti,« pravi Brataševec in napoveduje mobilne aplikacije, prek katerih bodo ponujali številne druge storitve, povezane z mobilnostjo in potovanji, kot, na primer, sistem avtomatizirane izposoje koles.

Uvajajo tudi sistem za sledenje. Ta bo potniku v aplikaciji na pametnem telefonu omogočil spremljanje lokacije avtobusa. »V digitalni preobrazbi pa ne smemo pozabiti tudi na standardizacijo in odprtost našega sistema, ki se bo lahko hitro in učinkovito povezoval z drugimi sistemi, kot so, denimo, sistemi pametnih mest. Podpiramo tudi regulirano integracijo delitvene ekonomije in ekonomije veriženja blokov v ponudbo mobilnosti v Sloveniji,« dodaja Brataševec, ki nove ponudnike mobilnosti (souporaba koles in avtomobilov, prevozov z voznikom) vidi kot trajnostno alternativo osebnim prevozom in kot odlično dopolnitev javnega potniškega prometa. »Vsekakor pa bi morala biti vsa vozila, ki izvajajo javni prevoz potnikov, opremljena s tahografom oziroma zapisovalno napravo, tudi kombiji z osmimi sedeži. Tako bi v veliki meri preprečili nelojalno konkurenco nekaterih prevoznikov in povečali varnost v prometu,« meni Brataševec.