Proti elektrarnam na Muri s študijo

Okoljski znanstveniki iz Avstrije in Nemčije ugotavljajo, da je državni prostorski načrt poln pomanjkljivosti.

tor, 19.12.2017, 15:00

Ljubljana − Strokovnjaki iz Avstrije in Nemčije so danes objavili strokovno oceno o okoljskem poročilu (OP) za državni prostorski načrt za načrtovano hidroelektrarno Hrastje - Mota na reki Muri v Sloveniji. Strokovni pregled OP razkriva nizko kakovost poročila, velike pomanjkljivosti v podatkih in vsebuje številne napačne predpostavke. Ker OP podcenjuje vpliv projekta na varovane vrste rib in poplavne gozdove, so mogoči tudi pravni konflikti.

Nevladne organizacije, Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF), Zveza društev Moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), že dolgo opozarjajo, da bi bili negativni učinki hidroelektrarne na reki Muri, zadnji veliki prostotekoči reki z največjimi poplavnimi gozdovi in najvišjo raznovrstnostjo rib v Sloveniji, preveliki, da bi projekt lahko odobrili. Tudi OP po njihovem dokazuje, da ima projekt prevelike vplive na okolje, pri tem pa trdijo, da so tudi ti vplivi podcenjeni in da obseg vplivov na habitate in vrste Nature 2000 v OP ni bil ocenjen pravilno. Zato so naročili dve neodvisni strokovni mnenji mednarodnih znanstvenikov o strokovnosti in kakovosti OP ter vplivov, ki jih ta predvideva na ogrožene vrste rib in poplavne gozdove.

Slabo za ribe in druge vrste

»OP podcenjuje vpliv na osem ključnih vrst rib, potencialni vpliv na štiri dodatne ključne vrste pa sploh ni bil ocenjen. Poročilo ne ocenjuje posledic načrtovanih jezov za ribje populacije nižje od jezu ter podcenjuje ali prezre potencialne vplive na čezmejni ravni, na območjih Nature 2000 vzdolž Mure v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. OP predlaga tudi izjemno neustrezne ukrepe za ublažitev potencialnih vplivov,« je povedal strokovnjak za ribe Steven Weiss z inštituta za zoologijo Univerze Karl-Franzens v Avstriji.

Strokovnjaki in okoljevarstveniki v Ljubljani. Foto WWF

»OP ne ocenjuje ustrezno vplivov na poplavne gozdove. Negativni vplivi na mehkolesne gozdove bi bili več kot dvakrat višji, kot je to navedeno v poročilu, zaradi česar so kompenzacijski ukrepi nemogoči. OP zanemarja tudi ustrezno oceno vplivov nižje od jeza, pa tudi morebitne čezmejne vplive na poplavne gozdove na območjih Nature 2000 na Hrvaškem in Madžarskem,« pa dodaja strokovnjak za poplavne gozdove Gregory Egger z inštituta za geografijo in geoekologijo z Univerze Karlsruhe (KIT) v Nemčiji.

»Projekti s tako velikim vplivom na območju Nature 2000 zahtevajo pravilno in celovito oceno vplivov, ki so potem podlaga za končno odločitev. Za reko in območje takšnega mednarodnega pomena, kot je Mura, se morajo uporabiti najvišji možni pravni in strokovni standardi,« sta opozorila oba znanstvenika.

Vplivov se ne da izravnati

»Rezultati strokovnih ocen potrjujejo pripombe DPRS na OP. Menimo, da so bili vplivi na ribje vrste ter poplavne gozdove podcenjeni z namenom prikazati čim manjše vplive na naravo, da bi lahko kasneje v postopku izdajanja dovoljenja utemeljili izravnalne ukrepe. Vendar pa so tudi neodvisni strokovnjaki ugotovili, da so vplivi tega projekta preprosto preveliki, da bi jih lahko izravnali,« je dejala Andreja Slameršek, strokovnjakinja za pravne in strokovne zadeve v kampanji Rešimo Muro! in predsednica DPRS.

Slovenska Mura je ključni del največjega naravnega rečnega ekosistema v srednji Evropi, ki vključuje prostotekoče dele Mure, Drave in Donave, od Špilja (Spielfelda) v Avstriji do Železnih vrat na romunsko-srbski meji, v skupni dolžini več kot tisoč kilometrov. Velik del tega edinstvenega ekosistema bo kmalu postal Unescovo biosferno območje Mura-Drava-Donava med Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo. To je tako imenovana evropska Amazonka, eno zadnjih evropskih zatočišč za prostoživeče živali.

Mura je del tisoč kilometrov naravnih rek. Foto Goran Šafarek

»Načrtovani jez Hrastje - Mota bi bil prvi jez na slovenski Muri in bi prekinil prost pretok vode in usedlin ter preprečil migracijo rib na širšem območju Mure, Drave in Donave. Presenečeni smo bili, da se ocena vplivov v OP dobesedno ustavi na meji z Avstrijo, Hrvaško ali Madžarsko. To je očitno kršitev mednarodnih obveznosti Slovenije. Namesto da bi podcenjevali ali zanemarjali takšne vplive, kot je to storjeno v OP, bi pričakovali celovito oceno vplivov na čezmejni ravni. Rečni ekosistem Mura-Drava-Donava je preveč dragocen za Evropo, da bi ga lahko žrtvovali za kratkoročne gospodarske koristi,« je dejal Arno Mohl iz WWF.

Nevladne organizacije bodo še naprej pritiskale na slovensko vlado, naj nemudoma ukrepa in od vlagateljev zahteva temeljito revizijo OP v skladu z mednarodnimi znanstvenimi in strokovnimi standardi, ki bo upoštevala vse vrste in habitate Nature 2000, vključno s čezmejnimi vplivi. Tudi s peticijo.

»Ugotovitve strokovnjakov vzbujajo skrb in kažejo, da so vplivi načrtovane hidroelektrarne na ogrožene vrste rib in poplavne gozdove izjemno podcenjeni. Verjamemo, da je v interesu naše narave ter ljudi iz Pomurja in sosednjih držav, da je ocena vplivov pravilna in čim bolj izčrpna. Zato pozivamo ministrico za okolje Ireno Majcen, naj zagotovi, da se to tudi zgodi,« je sklenil Stojan Habjanič, koordinator kampanje Rešimo Muro! in predsednik Zveze društev Moja Mura.

Prijavi sovražni govor