Tiskane izdaje
Ljubljana – Učinkovito upravljanje suše zahteva več sodelovanja in tudi celosten pogled na vodni krog, vključno s poplavami. Največ škode je v kmetijstvu, kjer predvidevajo povečanje namakalnih površin s 7500 na 17.500 hektarov do leta 2020.
Najhujše suše smo v zadnjem času imeli v letih 2003, 2012 in 2013, ko so bile razglašene tudi za naravno nesrečo (škoda je namreč presegla tri promile državnih prihodkov), škoda pa je znašala od sto do dvesto milijonov evrov. Izplačila škod nihajo glede na stanje državnega proračuna. Kmetje ne dobijo povračila za vso škodo, država v določenih primerih pomaga s socialnimi ukrepi.
»Poleg kmetijstva lahko govorimo tudi o hidrološki suši, ki se pozna v podzemnih in površinskih vodah, kar vse vpliva na vse druge gospodarske sektorje, od energetike, vodopreskrbe, turizma in drugega,« je povedala Andreja Sušnik iz Agencije za okolje (Arso).
Dodala je, da se zavedajo, da je doseg Arsa omejen, zato je treba v razpravo in pripravo rešitev vključiti tudi ministrstva, lokalne skupnosti, gospodarstvo in vsakega posameznika. »Pogrešamo državni način upravljanja suše,« je dejala Sušnikova.
Podatki za ukrepanje so vse boljši. »Razvoj gre v smer boljšega spremljanja okolja, v primeru suše je to uporaba satelitskih posnetkov. S satelitskih posnetkov je po barvah že mogoče opaziti, kako poškodovana je vegetacija na določenem območju,« je povedala Sušnikova.
Mednarodna poročila kažejo, da bo to za Slovenijo zelo pomembno, saj je jugovzhodna Evropa med najranljivejšimi regijami, tako za poplave kot za suše.
Na vprašanje Dela, ali se poplav, ki povzročajo nekajkrat večjo škodo kot suše, ne da nekako uporabiti za blaženje posledic suš, je Sušnikova odgovorila, da »pozivajo, naj bo vodni krog obravnavan enotno, tako da poplave in suše niso ločene, ker je to voda iz enega vira«.
Med ukrepi, ki pomagajo omejiti škodo, so, denimo, ukrepi kmetijskih svetovalcev na začetku suše, kmetovalci poleg tega lahko sadijo na sušo odpornejše rastline.
»Prebivalci pa vodo za zalivanje vrta čez poletje lahko zbirajo pozimi, ko je vode več. Suše so že grožnja, ozračje se segreva, to pomeni intenzivnejše izhlapevanje vode, vodni krog se je spremenil. Vsekakor je od odpravljanja škode cenejše prilagajanje, s katerim imamo resne težave,« je še dodala Sušnikova.
Namakanje razširiti
Tadeja Kvas Majer z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je povedala, da je z namakalnimi sistemi opremljenih približno 7500 hektarov površin, od tega se namakanje aktivno izvaja na 6500 hektarih površin, kjer so veliki sistemi z več uporabniki, in na 1300 hektarih, kjer imajo namakalni sistem posamezniki.
V strategiji razvoja kmetijstva do leta 2020 je zdaj v pripravi načrt namakanja. Nove sisteme bodo uredili na 10.000 hektarih, stare pa bodo prenovili na 1200 hektarih površin. Vir denarja za to bo program razvoja podeželja, v katerem je za vse naložbe v kmetijstvu, ne le namakalne sisteme, predvidenih več kot 200 milijonov evrov.
Posamezne kmetije bodo za lastne sisteme dobile do polovice denarja, sisteme za več uporabnikov pa bodo sofinancirali stoodstotno. »Na splošno ne moremo biti zadovoljni z namakanjem v Sloveniji,« pravi Kvasova.
Spremembe predpisov
Arso pogreša tudi več odzivnosti vlade pri dopolnitvi zakonodaje. Gregor Gregorič iz Arsa je povedal, da je naša zakonodaja tipično reaktivna, ob suši se tako ukrepa šele na podlagi ocen škode in analiz, torej več mesecev po nastanku škode.
»Težava je, da se postopki izvajajo zelo počasi. Za dolgotrajno sušo imamo lahko veliko podatkov zbranih že vnaprej in bi se nanjo lahko odzvali zelo zgodaj. To bi moralo biti všteto v nabor ukrepov ob suši, ne le v odpravljanje škode. Običajno so vse analize zbrane in obdelane šele pozimi,« opozarja Gregorič na neučinkovitost predpisov o delovanju v primeru naravnih nesreč.
Inšpektor za okolje lahko po zakonu o vodah zdaj ustno odredi, da se zaradi razmer, tudi suša je eksplicitno omenjena, omejijo ali začasno celo ukinejo vodne pravice.
»Inšpektor je v tem zdaj preveč prepuščen lastnim odločitvam, mi pa bi mu lahko dali nekoliko močnejša orodja. Določili bi, denimo, meje, kdaj začnemo govoriti o suši, kako huda je suša in drugo, da bi inšpektorji lahko skoraj avtomatično omejevali rabo vode,« pravi Gregorič.
Na vprašanje Dela, komu bi najprej omejili rabo vode, je Gregorič odgovoril, da ima prednost preskrba s pitno vodo, ministrstvo za kmetijstvo pa si prizadeva, da bi bilo na drugem mestu namakanje, kar zdaj ni regulirano. »Nujen je skupni premislek, kako ukrepati v primeru stresnih razmer,« meni Gregorič in dodaja, da zgolj priporočila, kot je to, da se v določenih dneh ne sme prati avtomobilov, ne učinkujejo.
Mojca Dolinar iz Arsa je povedala, da se posameznih sušnih obdobij ne da natančno napovedati, analize pa kažejo, da bomo pozimi imeli več padavin, ki pa jih bo manj v obliki snega, kar bi lahko povzročilo več poplav. Poleti kaže na še manj padavin. »Žal se padavinski režim spreminja v najbolj neugodne razmere,« pravi Dolinarjeva.
