Razvoj čistega prometa izkoristiti v svoj prid

Leta 2025 bo dovoljenih do sto gramov ogljikovega dioksida na kilometer, leta 2030 le pol toliko.

Objavljeno
17. oktober 2017 19.40
promet
Borut Tavčar, Gašper Boncelj
Borut Tavčar, Gašper Boncelj

Ljubljana – Konzorcij avtomobilskih proizvajalcev je za razvite dele zelenih pogonov lani iztržil skoraj dve milijardi evrov. »To je dodana vrednost, ki jo moramo izkoristiti,« pravi Jure Leben z ministrstva za infrastrukturo (MZI) v podporo strategiji za alternativna goriva, ki omejuje emisije prometa.

Avtomobilski proizvajalci že uvajajo nove tehnologije, med katerimi so električni pogoni in uporaba vodika, pred vrati so somovozeči avtomobili. »S strategijo želimo temu razvoju slediti in spremembe izkoristiti v svoj prid,« pojasnjuje državni sekretar in dodaja, da imamo več podjetij, ki to že počnejo, a potrebujejo podporo države.

Vozila, ki manj onesnažujejo

Natančne ukrepe za vsako vrsto goriva bodo zapisali v akcijski načrt, ki ga bodo novembra dali v medresorsko obravnavo. S pripravo strategije so se ukvarjali dobro leto, vključili so velik del stroke, tudi s Kemijskega inštituta in Instituta Jožefa Stefana, več ministrstev ter avtomobilske proizvajalce in druge. »Ko smo začeli intenzivneje sodelovati z avtomobilsko industrijo, se je pokazalo, da želijo ambicioznejše cilje kot stroka ter tudi podporo za raziskave, inovacije in uvedbo novih tehnologij v prakso,« je povedal Bojan Žlender z MZI.

Povedal je še, da je v Sloveniji 690 električnih avtomobilov (241 jih je v prometu od letos), 248 je priključnih hibridov (137 novih), stisnjen zemeljski plin pa uporablja 69 avtobusov, od tega 65 v Ljubljani. Za tako število je električnih polnilnic dovolj, pokrite so tudi avtoceste, črpalk za utekočinjen naftni plin pa je 115.

Električni avtomobili so dobili pospešek s souporabo. Foto Borut Tavčar/Delo

»Nismo želeli sporočiti, da bencina in dizla ne bo več, želimo vozila, ki kar najmanj onesnažujejo okolje. Hočemo biti med tistimi, ki določajo razvoj,« pravi Žlender. Tudi zato imamo eno višjih subvencij za električna vozila (7500 evrov), za priključni hibrid dobite 4500, za električno motorno kolo pa 3000 evrov. Za električni avtomobil je davek na motorna vozila nižji (0,5 odstotka), oproščen je letne dajatve za uporabo cest, pogosto ima brezplačno tudi parkiranje in polnjenje. Potrebujemo pa še demonstracijske projekte, predvsem za vodik.

S tisoč na 200.000

V 12 letih naj bi se število električnih in hibridnih avtov povečalo s sedanjih tisoč na 200.000, za ta cilj pa je treba vse podlage pripraviti že zdaj. Celostni razmislek narekuje hkratno vlaganje v kolesarske steze, peščeve površine in javni promet.

Vsaka nova tehnologija ima sicer svoj uvedbeni cikel, ne gre prek noči. V družbah, kot so Letrika oziroma Mahle, Elaphe in Hidria, v razvoju elektromobilnosti pa sodeluje še Kemijski inštitut, si zato želijo večje podpore, tudi za demonstracijske projekte. Pričakujejo tudi spremembe v izobraževanju, saj bodo servisne delavnice potrebovale sodelavce, ki se spoznajo na električna vozila in vozila na vodik. Tega iz strategije niso izločili tudi zato, ker so ga Nemci v svoji strategiji poudarili, priznavajo na MZI.

Vhod v ministrstvo že da slutiti, kam se nagibajo v njem. Foto Borut Tavčar/Delo

Promet je v Sloveniji eden večjih onesnaževalcev okolja, izpusti denimo 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov, težava so tudi izpusti delcev in dušikovih oksidov, pa tudi hrup. Zato je zniževanje emisij prometa ključno tudi za zmanjšanje emisij države, ki je k temu zavezana s  pariškim podnebnim sporazumom. Za zdaj je država dobro opremljena s polnilnicami za električne avte, v državi jih je že 7000, s hitrimi polnilnicami je opremljen tudi avtocestni križ.

Petrol je ob tem partner v projektu za postavitev hitrih polnilnic od Zagreba prek Ljubljane do Bratislave, povezuje se tudi mreža hitrih polnilnic v skupnem projektu Madžarske, Slovenije in Hrvaške. Imamo pa le eno polnilnico za vodik za avtobuse. V mreži je še 115 črpalk za utekočinjen naftni plin, Butan plin pa načrtuje tudi štiri črpalke za utekočinjen zemeljski plin za tovornjake. Stisnjen zemeljski plin je mogoče natočiti na štirih polnilnicah v Ljubljani in na Jesenicah. Plin povzroča do 80 odstotkov manj delcev kot bencin in dizel, zato je po strategiji še sprejemljiv.

Starodobniki že, novi dizli pa bodo omejeni. Foto Borut Tavčar/Delo

Avto je bolj nepremičnina

Leta 2030 naj bi v Sloveniji tako prišli s sedanjih tisoč na 200.000 električnih avtomobilov in hibridov. Bojan Žlender iz MZI je napovedal, da bodo podpore za električna vozila vsaj tri leta ostale enake. Tudi predpis o cestnini se bo spremenil, ta ne bo več odvisna od prostornine motorja temveč od količine izpuha.

Na vprašanje, kako in kdo bo postavil 20.000 polnilnic, saj naj bi ena zadoščala za deset avtomobilov, je Žleder odgovoril, da se doseg električnih avtomobilov povečuje, v nekaj letih bo tak avto treba polniti le enkrat na teden. Polnili pa jih bomo predvsem doma, v času počitka avtomobila.

Na vprašanje, kako bo električno omrežje preneslo tako porabo, pa je odgovoril, da je prepričan, da bo stroka našla tudi rešitev za dovolj veliko zmogljivost omrežja. »Norveška ima že 15 odstotkov električnih vozil in nobenih težav z električnim omrežjem,« je dodal in spomnil, da je avto bolj nepremičnina, saj stoji 92 odstotkov časa.

Ne prepoved, raje spodbude

»To je zelo ambiciozen načrt, ki lahko vodi v znatno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida iz prometa. To pa bo mogoče izpeljati zgolj s sodelovanjem z drugimi sektorji in deležniki. Za znižanje dejanskih izpustov CO2 bo treba znižati ogljični odtis proizvodnje električne energije, saj se ti izpusti ne upoštevajo pri vozilih. Dodatno bo treba zagotoviti zadostno število polnilnih postaj, saj bo mnogo vozil priključnih hibridov, ki dosegajo nizke izpuste zgolj v primeru rednega polnjenja baterij, sicer pa so njihovi izpusti primerljivi z izpusti klasičnih pogonov z motorjem z notranjim zgorevanjem. Ključnega pomena pa bo tudi zadostna kupna moč, saj bo učinek dosežen zgolj ob zadostni penetraciji novih vozil. V primeru staranja voznega parka na račun nezmožnosti nakupa novih vozil, pa bodo učinki nasprotni. Zato je to mogoče videti kot prvi korak, za končni uspeh pa bo treba postoriti še mnogo,« pravijo v Laboratoriju za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost na Fakulteti za strojništvo.

»V Sekciji za osebna motorna vozila se ne zavzemamo za prepoved registracije vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem. Okoljski cilji Slovenije na področju prometa so dosegljivi s paketom ukrepov pozitivne diskriminacije, poenostavitvijo postopkov, zakonodajnimi spremembami ter finančnimi in davčnimi spodbudami. Pri preboju električne mobilnosti računamo predvsem na močno znižanje bonitete za zasebno rabo službenih električnih vozil in priključnih hibridov ter možnost, da podjetja uveljavljajo vstopni davek pri nakupu električnih vozil. Oba ukrepa sta se v Avstriji izkazala za zelo učinkovita,« pravi Mirko Fifolt, sekretar sekcije za motorna vozila pri Trgovinski zbornici.

Ko bi le vlaki vozili več ljudi in koles. Foto Borut Tavčar/Delo

Preprostejša dosegljivost električnih službenih vozil bi zagotovila njihovo večjo prisotnost na cestah, kar je dobro tako s stališča emisij kot tudi prepoznavnosti nove tehnologije med potencialnimi kupci. Službena vozila bi v nekaj letih omogočila tudi vzpostavitev trga rabljenih električnih vozil, s čimer bi tudi uporabniki z nižjimi dohodki dobili priložnost za prestop na električno mobilnost.

»Avto je danes velika obremenitev družin, stane med 300 in 500 evrov na mesec. Za ta denar se da najeti posojilo na Eko skladu in dobiti še subvencijo za električni avtomobil. Vožnja na 100 kilometrov potem stane dva evra. Pomislek, ali to sploh zmoremo, je le v naših glavah. V tej državi damo dve milijardi evrov na leto za nafto, veste, kam gre ta denar,« pa na pomislek, da so električni avtomobili še predragi, odgovarja Žlender, ki dodaja, da je lastna proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov tudi zato priložnost za razvoj. Nekaj pa pomeni tudi to, da je glavni postavljalec polnilnic za električne avtomobile ravno trgovec z nafto. 

Na kolo, avtobus, vlak

»Ne delamo le na tem, povečali smo naložbe v kolesarske steze, v dodatne vagone na železnici za prevoz koles, povezujemo javni promet,« je odgovoril državni sekretar na MZI Jure Leben na izziv, da je za višjo kakovost življenja treba zmanjšati število avtomobilov. Občine bodo imele iz različnih virov, zlasti evropskih, za to na voljo 84 milijonov evrov.