Rešitev za čisto ogrevanje vode je več

V uporabi je že kar nekaj sistemov za ogrevanje s termalno vodo brez vpliva na okolje in toplotnimi črpalkami.

sre, 09.08.2017, 11:00

Ljubljana – Med termalnimi zdravilišči in kopališči, pa tudi lastniki rastlinjakov ter ministrstvom za okolje se je vnel boj zaradi koncesij za uporabo vode. Medtem pa že potekajo projekti ogrevanja hotelov, ki ne posegajo v količine podtalne tople vode, temveč jemljejo le toploto.

Med projekti, ki bi si jih zdravilišča lahko vzela kot primer za nižanje koncesijskih dajatev, je projekt maxigeosonde, izveden za potrebe Motela Kračun v Ločah pri Slovenskih Konjicah, ki pa še zdaleč ni potekal brez težav, pravijo v Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens). Investitor in lastnik poslovnega objekta Kračun si je zamislil postavitev termalnega kopališča v neposredni bližini Motela Kračun.

Hidrogeološke raziskave so na globini 700 metrov namreč nakazovale termalno vodo in tudi drugi kazalniki so kazali na to. Po nekaj letih pripravljanja na investicijo je rudarsko podjetje iz Ljubljane izvedlo rudarska dela. Prvi rezultati iz testne vrtine so pokazali nesporen obstoj termalne vode (26 stopinj Celzija) z zadostnim pretokom za potrebe načrtovanega kopališča. Pri cevitvi vrtine pa je prišlo do tehnološkega loma cevi, dotok termalne vode se je zaprl. Vrtina je ostala prehodna do globine 525 metrov.

Po daljšem mirovanju del na gradbišču je Božo Dukić – takrat še s podjetjem Geosonda, ki ga ni več; danes je Dukić dejaven v Zensu – predlagal vgradnjo maxigeosonde v takšno krajšo vrtino. Po nekaj pogovorih so sklenili pogodbo o vgradnji maxigeosonde do globine 525 metrov ter vgradnji dveh toplotnih črpalk Tehnohlad, vsako z močjo 42 kilovatov. Sistem ogrevanja sob in sanitarne vode v Motelu Kračun deluje že pet let. Geosonde so zaprt sistem z odvzemom dela toplote podzemne vode, pred tem je bilo načrtovano črpanje tople vode.

V tistem času so iskali še druge opuščene globoke vrtine po Sloveniji. Tako so prišli tudi do informacije, da je Marina Portorož lastnica opuščene globoke vrtine, saj so iskali termalno vodo za svoje potrebe. Pridobljena voda je bila neprimerna za uporabo, vsebovala je preveč soli in naftnih madežev, zato so črpanje vode opustili.

Vrtina je od gostinskega objekta s sobami oddaljena približno 200 metrov, vgradnja maxigeosonde je tako tehnološko mogoča. Za potrebe gostinskega objekta oziroma za segrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov, pa tudi za hlajenje, bi zadoščala postavitev toplotnih črpalk s skupno nazivno močjo do 200 kilovatov.

Zamenjava bojlerjev

V Zensu so izračunali tudi to, da bi z zamenjavo 50.000 bojlerjev oziroma električnih grelnikov vode s toplotnimi črpalkami že v prvem letu prihranili 17,3 milijona evrov in 103 gigavatne ure elektrike. »Varčna uporaba energije je eden od pogojev za osamosvojitev države od tujih energetskih virov. Z varčevanjem pri porabi energije na način, da se življenjski pogoji ne spremenijo, dosežemo prihranke, ki bistveno vplivajo na državno energetsko odvisnost in obenem zmanjšajo stroške vsakega posameznika za porabljeno energijo.

Zamisel o zamenjavi električnega grelnika sanitarne vode s toplotno črpalko je eden od korakov pri doseganju manjše porabe energije, ki na državni ravni lahko da pomembne prihranke elektrike,« pravijo v Zensu. Poudarjajo tudi pomen zadrug, zato so pripravili izračun prihrankov denarja in energije za stavbo s 24 stanovanji, ki ima tri nadstropja in tri stopnišča, v 25 letih. Predvidena poraba vode je 50 litrov na dan na osebo, voda pa se segreva s 15 na 60 stopinj Celzija. Cena elektrike pa je 16,7 centa za kilovatno uro. Naložba v toplotne črpalke in razvod do vseh uporabnikov bi znašala 45.200 evrov.

S skupnimi toplotnimi črpalkami bi, odvisno od njihovega grelnega števila, stavba prihranila med 7520 in 8560 evrov na leto, tako bi se naložba vrnila v največ šestih letih. Toplotne črpalke (TČ) pa imajo življenjsko dobo najmanj 25 let, nekatere pa tudi več kot 30 let. V Zensu pravijo, da zadruge, podobno kot podjetja, lahko kupujejo cenejšo elektriko kot gospodinjstva. »Ogrevanje tople vode z električnimi grelniki je energetsko razsipno.

Ovira pri uporabi drugačnega vira tople vode je razvod sanitarne vode v večstanovanjskih objektih, ki je ponavadi izveden po vertikalah do vsakega porabnika v stanovanju posebej. Predlagana posodobitev z uporabo TČ zahteva nov razvod za toplo vodo do vsake pipe v stanovanju posebej,« nekaj ovir opišejo v Zensu oziroma Božo Dukić, Darko Fius in Andrej Jordan.

Stavba s 24 stanovanji bi s toplotnimi črpalkami prvo leto prihranila 8352 evrov in skoraj 50 megavatnih ur elektrike, v 25 letih pa kar 227.000 evrov. Če bi se za tak ukrep odločili lastniki 50.000 stanovanj, pa bi prvo leto prihranili 17,3 milijona evrov in skoraj 104 gigavatne ure elektrike. V 25 letih bi prihranek znašal že 472 milijonov evrov. Najbolje pa je, da lahko ves sistem proizvedejo, vgradijo in vzdržujejo slovenska podjetja.

Pri bojlerjih vodni kamen zniža učinkovitost grelca za polovico, 85 miligramov mineralov na liter vode zniža učinkovitost za štiri odstotke, dva milimetra debel sloj vodnega kamna zniža temperaturo za 5 stopinj Celzija, zaradi vodnega kamna je funkcionalna doba grelnikov za polovico manjša, pol milimetra debel sloj vodnega kamna pa poveča strošek energije za 9,4 odstotka.

Izobraževanja ni

Zens je od Eko sklada dobil odgovor, da nobeden od njihovih predlogov za financiranje komunikacijskih in izobraževalnih aktivnosti za leto 2017 ni bil sprejet. »K obvestilu ni bila priložena nikakršna obrazložitev oziroma opis pomanjkljivosti, zaradi katerih naši predlogi niso zadostili potrebnim kriterijem za odobritev. Pričakovali bi, da bi ob zavrnitvi naših predlogov dobili tudi seznam predlogov, ki so bili sprejeti. Vsekakor bi nam taki odgovori koristili pri nadaljnjem delu in pripravi boljših predlogov,« pravi Andrej Resman, direktor zavoda Zens.

Kljub temu so že izvedli posvet o ustanavljanju energetskih zadrug in predvidevajo ustanovitev dveh ali treh zadrug do konca leta. Eko sklad poleg posveta o zadružništvu ne bo finančno podprl niti izvedbe meritev vlažnosti drv za ogrevanje pri slovenskih trgovcih niti promocije trajnega upravljanja virov skozi povezovanje. Ponudili pa so podporo prek svojih komunikacijskih kanalov.

Pomagajo lahko tudi drugi

Podjetje INEA, slovenski inovator in sistemski povezovalec na področju avtomatizacije proizvodnih procesov in upravljanja energije, je od organizatorjev naslednje svetovne razstave Expo, ki jo bo leta 2020 gostil Dubaj, osvojilo donacijo Expo Live. Strokovnjaki podjetja INEA so razvili sistem upravljanja energije, imenovan Intelligent Trading Interface (ITI). Sistem omogoča celovito upravljanje obnovljivih in konvencionalnih virov energije in porabnikov z namenom koristi za vse deležnike na trgu. Poleg tega, da sodelovanje odjemalcem zagotavlja nižjo ceno elektrike, upravljanje proizvodnje in rabe energije, omogoča večjo učinkovitost in trajnostno naravnanost energetskega sistema kot celote.

V programu Expo Live Dubaj 2020 je na voljo sto milijonov dolarjev za podporo projektom, ki ponujajo ustvarjalne rešitve za pereče izzive, ki vplivajo na življenje ljudi ali pomagajo ohranjati naše okolje. Organizatorji iščejo projekte, ki brez njihove podpore ne bi mogli v celoti razviti svojih zmogljivosti.

Pri Expo Live ne razkrijejo zneska za vsak projekt, ki ga podprejo, izjavili pa so, da bodo iz programa donacij za inovativni učinek vsaki pobudi namenili do 100.000 dolarjev. Jure Vindišar, vodja oddelka za razvoj in raziskave v INEA, je povedal, da bo donacija Expo Live omogočila podporo demonstracijski fazi projekta. »Namen je vzpostaviti mikroomrežje, v katerega bo vključenih približno petdeset gospodinjstev, polnilnih postaj za električna vozila, samostojno in v okviru električnih voznih parkov, obnovljivih virov energije in industrijskih območij, s čimer bi dobili realen občutek za koristi, ki jih to lahko prinaša,« pravi Vindišar.

Prijavi sovražni govor