Tiskane izdaje
Ljubljana − Prvič po letu 2004, ko so bila v Sloveniji razglašena varstvena območja Natura 2000, smo dobili poročilo o učinkovitosti ravnanja z njimi. Računsko sodišče ga je v revizijskem poročilu ocenilo kot delno učinkovito, možnosti za izboljšanje vidi predvsem v zglednejšem sodelovanju med deležniki.
V poročilu, ki se nanaša na upravljanje varstvenih območij Nature 2000 v letih 2015 in 2016, je računsko sodišče ocenjevalo tri sklope: načrtovanje na območjih Natura, izvedbo ukrepov in spremljanje izvajanja ukrepov.
Osredotočilo se je na delo vlade, ministrstva za okolje in Zavoda RS za varstvo narave, ki so zadolženi za pripravo ciljev, ukrepov in podajanje naravovarstvenih smernic pri upravljanju z Naturo, in ne neposredno na delo sektorjev, ki so zadolženi za izvedbo ukrepov. Teh je vsaj pet (glavni so vodarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in sektor prostorskega načrtovanja), preko njih pa ukrepe izvajajo številni nosilci: tako rekoč vsi kmetje, ki dobivajo subvencije, vsi lastniki gozdov na območju Nature, vseh 212 občin, upravljavci zavarovanih območij …
Ministrstvo za okolje in zavod za varstvo narave sta po oceni računskega sodišča na skoraj vseh območjih Nature ustrezno določila podrobne varstvene cilje ter ukrepe za njihovo doseganje, vlada pa jih je leta 2015 sprejela s programom upravljanja Nature za obdobje 2015−2020, ki ga je kot zglednega prepoznala tudi evropska komisija.
»Za vsako območje vemo, kaj hočemo doseči. Če ne vemo, koliko živali ali kakšen habitat hočemo imeti, je zapisano, da je treba začeti izvajati monitoring ali kartirati območja,« oceno povzame vodja revizije Lejla Marinko. Da bi v Sloveniji dosegli stoodstotno zadostnost vključenosti rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, kakršno ima na primer Irska, bi morali opraviti dodatne raziskave za sedem kopenskih in eno morsko vrsto ter jih na podlagi rezultatov vključiti v območja Nature.
Izvedba ukrepov delno uspešna ...
Izvedbo načrtovanih ukrepov je računsko sodišče ocenilo kot delno uspešno. Zavod in ministrstvo sta se večinoma ustrezno vključevala v načrtovanje različnih sektorjev na zavarovanih območjih ter načrtovanje na področju gospodarjenja z gozdovi, upravljanja voda, kmetijstva in urejanja prostora, in sta sodelovala z odgovornimi nosilci za izvedbo ukrepov.
Po drugi strani pa ministrstvo in vlada nista vedno omogočila vključevanja zavoda v načrtovanje sektorjev, izpostavlja poročilo. To se je dogajalo v primerih, ko načrti v posameznem sektorju niso bili pripravljeni ali pa zavod ni bil pozvan, da poda usmeritve za ravnanje na območjih Natura.
Marinkova kot »v nebo vpijoč primer« omeni nezakonit sanitarni posek drevja ob Iščici po poplavah leta 2014. Ker okoljsko ministrstvo in vlada zavoda nista vključila v pripravo akcijskega načrta interventnih aktivnosti po poplavah, je bil uničen habitat Nature, ki ga bo treba vzpostaviti na novo.
Pri presoji izvedbenega dela je računsko sodišče opozorilo tudi na možno tveganje, da ukrepi na območjih Natura ne bodo izpeljani, če ne bodo v celoti vključeni v sektorske načrte, če sektorski načrti ne bodo pravočasno pripravljeni ali če bodo ukrepi prostovoljni, pri čemer je izpostavilo področje kmetijstva. To je edino, ki ni izdelalo sektorskega načrta za upravljanje varstvenih območij Nature, in po besedah direktorja zavoda za varstvo narave Darija Krajčiča zanj niti nima interesa.
Zavod po ocenah vodje revizije Marinkove deloma sodeluje pri oblikovanju kmetijske politike s podajanjem mnenj o vplivih ukrepov iz programa razvoja podeželja na okolje in naravo, a šele v fazi, ko je program večinoma že pripravljen. Direktor zavoda Krajčič obljublja, da bodo za prihodnjo finančno perspektivo pripravili naravovarstvene smernice za program razvoja podeželja, ki jih za zdajšnjo niso.
S kmetijskim ministrstvom sodelujejo tudi pri oblikovanju kmetijsko okoljsko podnebnih ukrepov (KOPOP) v delu, ki se nanaša na program razvoja podeželja. Okoljski steber v tem programu je razmeroma močan, vendar so za ohranjanje ugodnega stanja vrst in življenjskih okolij na območjih Nature namenjeni le štirje ukrepi, poudarja Krajčič. Zanje je na leto namenjenih pet milijonov evrov, a se jih zaradi šibkega izvajanja porabi le milijon. Letos je bila izvedba ciljnih operacij ukrepa KOPOP zgolj 23,6-odstotna glede na predvideno vrednost programa upravljanja Nature.
»Če bi kmetje te ukrepe izvajali v celoti, bi na leto prejeli vsaj dodatnih pet milijonov evrov,« na neizkoriščen potencial opozarja Marinkova. Spodnja grafika prikazuje, koliko dodatnega dohodka bi lahko dobile kmetije na območju Nature z večjim vpisom svojih površin v ukrep KOPOP na primeru treh različno velikih in usmerjenih kmetij na Ljubljanskem barju.
Glavni vzrok za nizek vpis v ukrep KOPOP je po ocenah zavoda za varstvo narave njegova prostovoljnost. Računsko sodišče kot rešitev predlaga uvedbo obveznega ukrepa plačil v okviru območij Natura, ki jih imajo nekatere države. Slovenija tega ukrepa ni izbrala oziroma se je po pojasnilih kmetijskega ministrstva »raje odločila za mehki pristop ohranjanja območij Natura 2000 z aktivnostmi, ki se izvajajo v okviru ukrepa KOPOP«.
Slaba realizacija pa naše države ne odvezuje izpolnitve zavez iz evropskih direktiv o pticah in habitatih, ki sta zakonska hrbtenica Nature. Evropsko sodišče lahko državo toži zaradi njunega nespoštovanja. Francija je bila tako tožena, ker ima v kmetijstvu le prostovoljne ukrepe in z njimi ne dosega rezultatov, pravi Marinkova.
... spremljanje izvajanja neučinkovito
Negativno pa je računsko sodišče ocenilo spremljanje izvajanja ukrepov na območjih Natura. V obdobju, na katero se nanaša revizija, je zavod za varstvo narave šele vzpostavljal sistem spremljanja izvajanja ukrepov v posameznih sektorjih, zato ni imel informacij o njihovi učinkovitosti. Direktor zavoda Darij Krajčič pravi, da bodo sistem zanesljivo vzpostavili v začetku prihodnjega leta, ko morajo pripraviti tudi vmesno poročilo o izvajanju programa upravljanja Nature.
Drugi del negativne ocene računskega sodišča se nanaša na monitoring rastlinskih in živalskih vrst na območjih Natura. Ta se izvaja le za približno polovico vrst, pove Marinkova, glavni razlog za to pa je pomanjkanje denarja. Za izvedbo monitoringov v zdajšnjem, polovičnem obsegu od zahtevanega se na leto nameni okoli 250.000 evrov. Na ministrstvu za okolje pravijo, da monitoring financirajo v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev za posamezno leto in drugih finančnih virov zanj nimajo predvidenih.
Posledici nespremljanja izvajanja ukrepov in nezadostnega monitoringa izničujeta samo bistvo poslanstva Nature, ohranjanje dobrega stanja ciljnih vrst in habitatnih tipov. Imamo le delne podatke o stanju vrst in habitatnih tipov na varstvenih območjih Natura. Dobro je, denimo, poznan padec populacij ptic kmetijske krajine. Od leta 2008, odkar v Sloveniji nadzirajo splošno razširjene vrste ptic, se je obseg populacije teh ptic zmanjšal za kar četrtino. Naslednje najbolj ogrožene so dvoživke, ki so vezane na mokrišča. Gozdovi so v dobrem stanju, nekaj podatkov navede Darij Krajčič.
Računsko sodišče v revizijskem poročilu podaja tudi več priporočil vladi, ministrstvu in zavodu. Vladi priporoča, naj od ministrstva za kmetijstvo zahteva, da preuči, kako bi bilo najprimerneje zagotoviti izvedbo ukrepov iz programa upravljanja območij Natura na področju kmetijstva, in predlaga uvedbo plačil v okviru območij Natura. Ministrstvu za okolje svetuje, da pri pripravi nacionalnega programa varstva narave opredeli strateške cilje države glede površine zavarovanih območij in cilje za njihovo upravljanje. Zavodu za varstvo narave, naj razkrije ukrepe, s katerimi ne bo mogoče doseči ugodnega stanja vrst in habitatov. Vse tri akterje pa poziva, da poskušajo ugotoviti, kako doseči boljše sodelovanje z nosilci iz kmetijskega sektorja.
Za Naturo med 10 in 15 milijonov letno
Čeprav ni bil predmet revizije, računsko sodišče od ministrstva za okolje ni dobilo natančnega podatka, koliko denarja Slovenija nameni za Naturo. Na ministrstvu pravijo, da so »zaradi različnih tipov nalog in ukrepov za doseganje ciljev Nature viri njihovega financiranja zelo raznovrstni, zato številke nihajo iz leta v leto«. Ocenjujejo, da je »v zadnjem obdobju« zanjo namenjenih med deset in 15 milijonov evrov na leto.
