Tiskane izdaje
Mrtve ribe pod mostom pri Kemisu je v ponedeljek okoli pete ure popoldne opazil krajan in o tem obvestil najbližjo stanovalko ob obratu Bernardo Kropf, ta pa policijo. Reševalna ekipa ribiške družine Vrhnika je na prizorišče prišla ob pol šestih, a ni mogla več ničesar rešiti. »Vse je poginilo. Ribe so bile zaradi pomanjkanja kisika v tako hudi stiski, da so skakale iz vode, saj smo jih našli tudi na nabrežinah,« je povedal predsednik vrhniške ribiške družine Vladimir Mikec. Poginilo je okoli sto klenov, rdečeok, pisancev, ostrižev in vse njihove mladice. Babice in nežice, ki sta zaščiteni, ribiči niso našli, ni pa izključeno, da sta poginili v kakšnem tolmunu, saj živita pri vodnem dnu.
Onesnaženje, ki ga Mikec opisuje kot rjavo in smrdečo vodo, se je razredčilo že po ponedeljkovem večernem nalivu, posamične mrtve ribe in več mladic pa so bile včeraj zjutraj še vedno na več odsekih potoka. Ribiči so s policijo poskušali ugotoviti vir onesnaženja potoka, vendar ga niso našli. Po besedah Mikca je jasno le, da povzročitelj tokrat ni Kemis, saj se je pogin rib začel na odseku Tojnice nad obratom, natančneje pri mostu čez Tojnico pri vrhniški Komunali.
Možnih več scenarijev
Policisti, ki so na kraj onesnaženja prišli že v ponedeljek zvečer, vzroka za pogin rib še niso ugotovili. Zbiranje obvestil nadaljujejo, dogodek pa obravnavajo kot sum storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja. Prav tako v ponedeljek zvečer je Dušan Žigon z Instituta Jožef Stefan z mobilnim ekološkim laboratorijem ELME odvzel vzorce vode in rib na več mestih. Kemijske analize vode niso pokazale prisotnosti nevarnih snovi ali kemikalij, ki bi povzročile pomor rib. »Vzorčena voda je bila bistra, brez usedlin, vonja ali drugih anomalij. Ker so očividci poročali o temni, motni in smrdeči vodi nam očitno ni uspelo vzorčiti ali ujeti onesnažene vode, ki je neposredno povzročila pogin rib,« je v poročilu zapisal Žigon. Ocenjuje, da je bilo izlitje neznane tekočine v potok enkratni dogodek, ki je zaradi neodgovornosti ali malomarnosti posameznika povzročil onesnaženje omejenega obsega in pogin rib v spodnjem toku potoka.
Vladimir Mikec kot vzrok onesnaženja omenja več možnih scenarijev: gnojenje, ki ga te dni po vsem Barju izvajajo kmetje, izliv kurilnega olja preko kanalizacijskega priključka; v potok so speljani na več mestih. Gorvodno od Kemisa je tudi nekaj podjetij z za vodno okolje potencialno škodljivo dejavnostjo, na desnem bregu Tojnice nasproti Kemisa pa nekdanja vrhniška deponija, iz katere se v potok scejajo vode. Mikec ne izključuje niti najbolj mračnjaškega scenarija, da je nekdo prizadetost Tojnice zaradi lanskega hudega onesnaženja, v katerem so pomrle vse ribe, izkoristil kot priložnost, da lahko vanjo spusti tudi svojo umazanijo. A vseeno upa, da ljudje takšne hudobije niso sposobni.
Kemis ni kriv
Ali bi onesnaženje lahko spet povzročil Kemis, smo povprašali njegovega direktorja Emila Nanuta, ki pa je to možnost zavrnil z odsekanim ne. Podjetje še vedno ne prevzema odpadkov, deluje le kot posrednik in prevoznik zanje ter opravlja industrijska čiščenja. Tekoče odpadke bo začelo prejemati še ta mesec, sanacijo v požaru poškodovanih objektov pa namerava končati do konca leta.
Možnost ponovnega onesnaženja iz Kemisa izključuje tudi biolog Mihael Toman. Prepričan je, da bodo analize pokazale, da je onesnaženje in pogin rib povzročilo škropljenje gnojevke preblizu vode ali še verjetneje čiščenje cisterne za gnojevko z vodo iz potoka, kar je po njegovih besedah redna praksa naših kmetov. »Vsako leto imamo približno 60 poginov rib, od tega je v 90 odstotkih primerov vzrok zadušitev zaradi nepravilnega gnojenja.«
Kemis je po požaru izvedel primarno sanacijo potoka, v kateri je odstranil sedimente na najbolj onesnaženem 160-metrskem odseku. Na ministrstvu za okolje so poseg ocenili kot učinkovit. Priprava dopolnilne odločbe, s katero bo država Kemisu naložila nadaljnje sanacijske ukrepe, je v sklepni fazi, so sporočili z Arsa.
