S sedanjim sistemom ne bomo preživeli, Zemlja bo

Svet je v neravnotežju, ker je finančni kapital preveč nagrajen, naravni kapital pa zanemarjen.

Objavljeno
20. april 2017 18.01
Mnenja, 29.3.2017, Maribor [mnenja]
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Slovenija po zadnjih podatkih statističnega urada spet povečuje toplogredne emisije, nov zagon je dobila tudi motorizacija, ki že tako slovenskim gospodinjstvom pobere največ denarja v Evropi. Spremembe v dobro vseh pa so mogoče, pravi stroka.

Glavna tema letošnjega svetovnega dneva Zemlje, od leta 1970 ga praznujemo 22. aprila, je okoljska in podnebna pismenost. Ta ni namenjena samo ustvarjanju zelenih volivcev in pospeševanju okoljskih in podnebnih zakonodaj ter politik, temveč tudi pospeševanju do okolja prijazne tehnologije in ustvarjanju zelenih delovnih mest. »Od linearnega do krožnega, od konkurenčnosti v sodelovanje, od ureditve, ki temelji na hierarhiji, do ureditve, ki temelji na sposobnostih. Uprave podjetij v službi ne bi smele delati povsem drugače kot doma,« je povedal Jurij Giacomelli v napovedi akademije krožnega gospodarstva. Eden ključnih sodelujočih je Janez Potočnik, ki predseduje mednarodnemu panelu Združenih narodov za vire. Povedal je, da smo preživeli stoletje pospeška, ko se je število prebivalstva povečalo za 3,7-krat, poraba gradbenih materialov za 34-krat, poraba fosilnih goriv pa za 27-krat.

V naravi vse kroži, mi pa ta krog trgamo. Foto Borut Tavčar/Delo

Človeštvo je prestopilo dve od devetih planetarnih meja, resne težave so v upravljanju gnojil in hitrem upadanju biotske raznovrstnosti. Negotova je tudi prihodnost upravljanja prsti, grozijo nam podnebne spremembe. »Vse to je bolj ali manj povezano s proizvodnjo hrane, pri čemer je kmetijstvo že zdaj odgovorno za 60 odstotkov uničene biotske raznovrstnosti,« pravi Potočnik. Dodal je podatke, da so degradirani tretjina prsti in 60 odstotkov ekosistemov, zaradi onesnaženega zraka pa samo v Evropi predčasno umre 467.000 ljudi, 15-krat več kot zaradi prometnih nesreč.

Učinkovitost virov, ne BDP

Razmere se zaostrujejo, saj bo človeštvo med letoma 2000 in 2030 pozidalo še 400.000 kvadratnih kilometrov površin. »Prvič v zgodovini je človeštvo povezano na planetarni ravni. Kar nekdo stori, čutijo tudi vsi drugi. To so vzroki, migracije so le posledica,« pravi Potočnik in opozarja, da je finančni kapital odločno preveč nagrajen, delo je podcenjeno, naravni kapital pa ponavadi sploh ni upoštevan. »Ta svet je zato v neravnotežju, imamo socialne in okoljske težave. Trenutni model rasti je globalno zgrešen. Leta 2009 smo ljudje uničili za 7,3 bilijona dolarjev naravnega kapitala. Revne države takega razvoja ne morejo ponoviti, ker virov ni dovolj,« meni Potočnik in dodaja, da je odgovornost dejansko na bogatih državah, če ne bomo pomagali revnim, bo človeštvo v resnih težavah. »Glavno vprašanje je razdelitev, ne rast BDP,« pravi Potočnik.

Poraba materialov se je povečala z 22 milijard ton leta 1970 na 70 milijard ton leta 2010 in še vedno hitro raste. Leta 2050 naj bi dosegla že 180 milijard ton. »Toliko materialov na planetu ne bomo našli, če se sistem ne spremeni,« opozarja Potočnik. Tudi zato, ker se je produktivnost različnih materialov od leta 2010 zmanjševala zaradi selitve proizvodnje iz učinkovitih v cenejše, a manj učinkovite države.

Za ohranitev kakovostnega življenja je ključna politika. Foto Jure Eržen/Delo

»Izboljšanje učinkovitosti rabe virov je nujno za dosego podnebnih ciljev z nižjimi stroški,« pravi Potočnik, a dodaja, da se to ne bo zgodilo samo od sebe, ključni so politika in njena usmeritev v krožno gospodarstvo in inovativnost. Tako mesta, denimo, pridejo do nič avtomobilov v osebni lasti, države pa do razpisov za najem svetlobe, ne nakup svetilk, za najem hlajenja, ne nakup hladilnikov. »Davčni sistem, javno naročanje in subvencije so ključna orodja za usmerjanje razvoja družbe,« še pravi Potočnik in dodaja, da je produktivnost virov bistveno boljše merilo razvoja kot rast BDP. »Delo je v EU pretirano obdavčeno. Glede na število brezposelnih imamo delavcev preveč. Premalo pa je virov, zato bi bilo bolj smiselno obdavčiti vire,« to pojasni Potočnik. Ne nazadnje so vse vojne bile in so posledica prizadevanj za take ali drugačne vire.

V Sloveniji, ki želi biti zelena, po Potočnikovem mnenju nikoli ne bi smeli priti do razprave o ekonomskih učinkih Teša 6. »Že prej bi se morali odločiti, da tak projekt ne spada v tako državo. Več narave ohranimo, bolje bomo živeli,« je jasen Potočnik.

Zemlja je naš dom

»Podnebje se v zadnjih desetih letih spreminja hitreje, kot smo pričakovali. Največji sovražnik podnebja so izpusti toplogrednih plinov, zaradi katerih se temperatura na Zemlji dviga,« so sporočili iz statističnega urada. Povprečna temperatura ozračja se je v zadnjih 150 letih zvišala za 0,6 stopinje Celzija. Če ne bomo zmanjšali izpustov toplogrednih plinov, bi se lahko v prihodnjih desetletjih temperature na Zemlji zvišale še za od 1,5 do 4,5 stopinje Celzija.

Po zadnjih podatkih Arsa so emisije toplogrednih plinov v Sloveniji leta 2015 znašale 16,83 milijona ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in so bile glede na leto 2014 višje za 1,3 odstotka (16,61 milijona ton CO2), glede na leto 2013 pa za 8,2 odstotka nižje (18,34 milijona ton CO2).

 

Izpusti onesnaževal ogrožajo vse. Foto Borut Tavčar/Delo

Iz slovenskih naprav in izpušnih cevi je šlo v izhodiščnem letu 1986 v zrak 20,2 milijona ton toplogrednih plinov. V obdobju med 2008 in 2012 je morala Slovenija emisije zmanjšati za osem odstotkov, kar ji je z 18,31 milijona ton tudi uspelo. Kjotski cilj so zamenjali evropski, po teh pa lahko Slovenija do leta 2020 poveča svoje emisije za štiri odstotke glede na leto 2005, ko so znašale 20,3 milijona ton. Težava, s katero si je Slovenija olajšala dosego cilja do 2020, a verjetno otežila dosego bolj ambicioznih ciljev do 2030, je promet, zlasti tranzitni tovorni promet po cestah.

V Sloveniji je bilo leta 2015 registriranih nekaj več kot milijon osebnih avtomobilov, po stopnji motorizacije se je Slovenija v EU uvrstila na 9. mesto. Kljub temu je bila Slovenija po deležu izdatkov gospodinjstev za osebno mobilnost prva v EU, ob tem, da je v 16 odstotkih izdatkov 11 odstotkov namenjenih avtomobilom, le slab odstotek pa javnemu prevozu. Osebni avtomobili so leta 2013 opravili 86 odstotkov vseh potniških kilometrov. Cestni promet je zato tudi velik onesnaževalec okolja, v 2014 je bilo kar 99 odstotkov vseh prometnih emisij CO2 posledica cestnega prometa.

Za več koles

Evropska kolesarska mreža je septembra lani začela kampanjo, s katero želi pripraviti evropsko komisijo do tega, da bi sprejela kolesarsko strategijo. Pripravo strategije je medtem podprlo več držav, evropski parlament, evropski odbor regij in več kot 60 drugih organizacij. Skupna usmeritev bi olajšala usklajevanje ukrepov za povečanje kolesarjenja, poleg tega pa bi bila dobro orodje za države, saj bi določila cilje. Predlog Evropske kolesarske mreže bodo predstavili sredi junija na Nizozemskem in ga predali komisarki za promet Violeti Bulc. Cilj kolesarjev je uvrstitev kolesarske strategije v program dela komisije za prihodnji dve leti.

Mogoče bi po tej strategiji drugače gledali tudi na subvencioniranje električne mobilnosti. Kolesarske organizacije po vsej Evropi že leta opozarjajo, da bi imeli milijoni električnih koles večji učinek kot nekaj tisoč električnih avtomobilov.