Tiskane izdaje
Ljubljana – »Če se vozite s kolesom ob eni od prometnih vpadnic, vdihnete toliko delcev kot voznik avtomobila na njej, če avtomobil seveda nima dobrih filtrov,« pravi Griša Močnik, direktor Aerosola. V Ljubljani je onesnaženje največje ob obvoznici, ob vpadnicah in cestnih koridorjih.
V priročniku Onesnaženost zraka v Ljubljani, ki ga je izdala filozofska fakulteta (FF), so predstavljeni podatki merjenj dušikovih oksidov, ozona, benzena in črnega ogljika v letih 2013 in 2014. Najbolj onesnažen zrak je pozimi, predvsem na nadvozih vpadnic nad obvoznicami, ob vpadnicah (Dunajska, Celovška, tudi Tivolska), manj pa na avtobusni postaji. Matej Ogrin s FF meni, da je zato načrtovanje kolesarskih stez ob vpadnicah zelo problematično. Precej onesnažen zrak je tudi na cestnih koridorjih, celo na Slovenski, čeprav je promet po njej omejen. »Včasih hočemo krivdo za slab zrak v mestu zvrniti na tranzit po obvoznici. To, kar dihamo v središču mesta, večinoma skuhamo sami,« je opozoril Ogrin.
Meritve lansko zimo kažejo čezmerno onesnaženost zraka v Ljubljani, čeprav je bila zima netipična, z veliko padavin, ki onesnaženje spirajo, višjimi temperaturami in tako tudi boljšo prevetrenostjo. V značilni ljubljanski zimi s temperturno inverzijo in meglo bi bilo onesnaženje še veliko hujše. Anton Planinšek z Agencije za okolje je poudaril, da ljubljanski zrak rešuje daljinsko ogrevanje. »Če ga ne bi bilo, bi imeli zrak kot v Šangaju,« je opozoril. V zagovor omejitvam podpor za kurjenje lesa je navedel primer Celja, ki je med bolj onesnaženimi, in Velenja, ki je med najčistejšimi.
Griša Močnik je povedal, da so emisije kurjenja lesa v neustreznih pečeh regijske, emisije prometa pa lokalne. Vsebnost saj v zraku se v 150 metrih od ceste zelo zniža, vendar nas to ne sme uspavati, »saj se v avtobusu mimo pošte na Slovenski pelje veliko ljudi«. Prometne emisije je sicer preprosteje omejiti kot emisije kurjenja lesa. Z omejitvijo prometa na Slovenski so se emisije črnega ogljika namreč znižale za kar 60 odstotkov. Planinšek je dodal, da na ravni države med 70 in 80 odstotkov emisij saj povzroči kurjenje lesa, promet pa približno 15 odstotkov.
»Slovenija dolga leta ni naredila nič,« priznavajo na ministrstvu za okolje in prostor, »Ljubljana se je na srečo usmerila v pravo smer za čistejši zrak.« Nataša Jazbinšek Seršen z MOL je povedala, da daljinsko ogrevanje nima posluha države, na pobude za konec spodbujanja kurjenja lesa pa se je MOP odzval negativno. Po mnenju stroke bi morali dimnikarji dobiti več pooblastil, predvsem pa sestaviti register kurišč. Na podlagi tega seznama bi lahko uvedli takse na onesnaževanje. Ljudje se namreč odločajo za kurjenje lesa v neučinkovitih pečeh, ker je to poceni.
Na ravni EU vse bolj povezujejo onesnaženje zraka s hrupom. Vendar pri nas od leta 2010 ni bilo narejenega nič, tudi merjenja zaradi pomanjkanja denarja niso sistematična, vlada se ni niti še odločila, ali naj skrbi za zrak na državni ali lokalni ravni. Delci oziroma saje tako prometa kot kurjenja lesa po Močnikovih besedah v Ljubljani vzamejo 13 mesecev življenja, tu pa so še drugi stroški. Delci potujejo skozi membrano pljuč v kri, s krvjo pa tudi v možgane. Povzročajo vnetja, napade astme in tudi raka. Dodal je, da jim kratkotrajne močne padavine ne škodujejo, iz zraka jih spravi počasen dež z majhnimi in gostimi kapljicami.
