Sistem ravnanja z odpadki se je sesul

Upanje ministrstva, da bodo družbe pobrale več odpadkov, kot je njihova dolžnost, se ni izpolnilo.
Objavljeno
24. maj 2018 20.00
Posodobljeno
24. maj 2018 19.10
Vsak mesec novih 500 do 600 ton odpadne embalaže na kupu v Ljubljani. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Razmere na pri ravnanju z odpadki so se temeljito spremenile zaradi kitajske prepovedi uvoza plastičnih odpadkov, kar je povečalo pritisk na sežigalnice, pri nas pa še bolj odločitev upravnega sodišča, da družbam za ravnanje z odpadno embalažo ni treba prevzemati več odpadkov kot je dajo na trg podjetja, vključena v njihove skupne sheme. Komunale so namreč med odpadno embalažo pogosto dala tudi odpadke, ki sploh niso embalaža, nekaj jih je bilo zelo podobnih odpadkom, ki jih zdaj v balah skladišči Publicus.

Zdaj se v Ljubljani kup odpadne embalaže poveča za 500 do 600 ton na mesec. V Snagi pravijo, da sta sežig in odlaganje odpadkov na koncu prednostne vrste ravnanja z odpadki, malo boljša je toplotna izraba goriva iz odpadkov. Zato zdaj dejavno iščejo rešitev za digestat, ki ostaja po anaerobni predelavi s pridobivanjem plina. To bi lahko postal gradbeni material, a vsebuje težke kovine. Najboljši odpadki, ki jih izločijo iz mešanih komunalnih opdpadkov so dobro gorivo, v njih prevladuje plastika. Slabši material označujejo z B, v njem je vse zmešano, tudi delci gum. Tudi to bi lahko vgrajevali v gradbeni material, medtem ko bi iz boljših odpadkov lahko izdelovali deske za zunanje terase, plastično pohištvo in podobno, kar delajo v Italiji. V Snagi pravijo, da bo predelava v Sloveniji.
 

Sežigalnice bodo še delale


Najboljši odpadki Snage so še vedno slabši od odpadkov, ki jih prevzamejo družbe za ravnanje z odpadno embalažo, vendar tudi ti najpogosteje končajo v sežigalnicah. Nafta se draži, zato bo tudi cena za sežig verjetno padla.

Emil Šehič, direktor Zeosa, je razočaran, ker nihče več ne posluša stroke. Meni, da bi morali tudi pripravljavci zakonodaje prevzeti odgovornost, saj sistem pri nas ni nikoli celovito urejen. Preveč je manevrskega prostora, treba bi bilo uveljaviti politiko podaljšane odgovornosti proizvajalcev in uvoznikov ter v petih ali šestih vrsticah določiti, kako se to dejansko izvaja. Poleg tega je treba imeti stališče in cilje za vsak tok odpadkov. Naložbe v predelavo odpadkov bodo sledile večjim tokovom odpadkov.

Če bi upoštevali vsa merila, tako delovna mesta, naložbe, vpliv na stroške proizvodnje podjetij, socialne in okoljske posledice, pa tudi porabo energije, je stroškovno najugodnejše kroženje snovi. To izključuje sežig in odlaganje odpadkov. Treba pa je postaviti pravila, pravi stroka, ki opozarja še, da na zahodu vse deluje, na vzhodu pa so težave in da to kaže, kje smo.
 

Tožba proti ministrstvu


Ministrstvo za okolje in prostor je napovedalo, da bo razmere urejalo s spremembo okoljevarstvenih dovoljenj za družbe za ravnanje z odpadno embalažo. V Interserohu, ki je dobil tožbo na upravnem sodišču, opozarjajo, da zadnje spremembe predpisov ne rešujejo jedra težave, zato MOP s spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, ki niti nima podlage v zakonodaji, kopičenja nepobrane odpadne embalaže ne more rešiti. Proti MOP bodo vložili odškodninsko tožbo.