Slovenci se niti na dan brez avtomobila ne odpovemo pločevini

Župani in država še vedno gradijo ceste, opozarjajo mladi, ki želijo boljši javni prevoz.

pet, 22.09.2017, 10:00

Evropski teden mobilnosti

Danes se z dnevom brez avtomobila v več kot 2300 mestih in krajih v Evropi in na drugih celinah končuje 16. evropski teden mobilnosti z geslom Združimo moči, delimo si prevoz. V Sloveniji v ETM sodeluje 71 občin, kar je spet rekordno. Temo ETM je pojasnila Violeta Bulc. »Deljena in sodelovalna mobilnost je pameten in inovativen model prevoza, z možnostjo zmanjšati število vozil na cesti. Tako en avto v souporabi spravi s cest 15 osebnih avtov. A ne gre le za avtomobile. Priča smo razcvetu sistemov souporabe koles v vsej Evropi. Zagotoviti moramo, da bo urbana mobilnost v prihodnje tako sodelovalna kot trajnostna,« pravi komisarka za promet.

Ljubljana – V nekaterih družinah avtomobili požrejo polovico proračuna, vrednost pa jim vsako leto pade. Avti tudi ubijajo stike med ljudmi in kvarijo kakovost bivanja v soseskah. A v dežju in gneči v preteklih dneh je bilo znova veliko pozivov za širjenje cest.

»Pametna in trajnostna mobilnost mora biti prednostna naloga vseh, države in občin,« je v nagovoru mladim na konferenci Ali lahko zgradimo boljšo, čistejšo in varnejšo prihodnost dejal predsednik vlade Miro Cerar. Jure Leben, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, pa je dodal, da je mlade treba bolj vključiti v odločanje o trajnostni mobilnosti. Opozoril je še, da sta deljenje in souporaba avtomobilov trend v več državah in da vsak avto v souporabi nadomesti sedem do osem avtov v osebni lasti. Oba pa sta seveda poudarila še pomen drugega tira železnice med Divačo in Koprom za preusmeritev tovora s cest.

Urška Erklavec, predsednica mladinske zveze Brez izgovora, poleg ministrstev za infrastrukturo, za zdravje in za okolje soorganizatorke konference, je opozorila, da trajnosti v prometu ne bomo dosegli zgolj z novimi tehnologijami. V mestih promet ustvari četrtino emisij, poleg tega preveč hrupa, vibracij in stres.

Mladi si želijo hitrejši, cenejši in povezan javni prevoz. Foto Borut Tavčar/Delo

Glavne težave pa je opisal Aljaž Plevnik iz urbanističnega inštituta. »Vse, kar se odloča zdaj, bomo predali vam,« je sporočil mladim in dodal, da je osebni avto vedno najslabša rešitev. Osebni promet je, med drugim, največje tveganje za zdravje. V Avstriji, Švici in Franciji je leta 2003 v prometnih nesrečah umrlo 7217 ljudi, 28.000 ljudi je predčasno umrlo zaradi emisij prometa, 42.000 pa zaradi premalo gibanja. Vendar se v povezavi prometa z varnostjo in zdravjem vedno govori le o posledicah prometnih nesreč.

Prometni sistem, ki je organiziran za avtomobile, je tudi zelo nedemokratičen. Mladih in starejših ter drugih, ki ne morejo voziti avta, je namreč že polovica prebivalstva. »V nekaterih družinah za avto porabijo polovico prihodkov. Tega se skoraj ne zavedamo,« pravi Plevnik. Podobno ne razmišljamo o tem, da je večina svetovnih kriz povezanih z nafto. Motorni promet, podobno kot zdaj mobilni telefoni, ubija socialne stike in kvari kakovost bivanja v soseskah. V soseskah, kjer prostora ne zasedajo parkirani avtomobili, se ljudje več srečujejo, vsak pozna več sosedov, saj se srečujejo na skupnih površinah ob igri z otroki in podobnem.

Odločajo lastniki avtov

»V Sloveniji je zelo težko živeti brez avtomobila, saj država še vedno zanemarja javni promet. Tisti, ki odločajo o prometu, so moški, ki se vozijo z avti,« opozarja Plevnik. Vse oblike souporabe in deljenja avtomobilov so le dopolnilo za javni potniški promet. Mladi so povedali, da si želijo posodobitev železnice, hitrejše in cenejše vlake in avtobuse, preprostejšo uporabo javnega prometa, denimo kartice, ki bi jih lahko vsi uporabljali za vse oblike javnega prometa.

V deževnih dneh je bila gneča skoraj povsod. Foto Borut Tavčar/Delo

Vladni projekt P3, zelena proračunska reforma, ni proces, ki bi se lahko končal v enem letu. Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Bartol je na konferenci Napredne občine Slovenije v organizaciji Umanotere ocenil, da v Sloveniji potrebujemo okoljski test za ukrepe in projekte. Vodilni smo po deležu stroškov za mobilnost v družinskih proračunih, po številu potnikov na vozilo, po številu avtomobilov na prebivalca, po strukturi na novo registriranih vozil (povprečna starost avtomobilov se povečuje) in po nizkem številu potnikov v javnem prometu. »To nam ni ravno v ponos,« pravi Bartol. Zato razmišljajo o spremembi zakona o dohodnini, ki določa neobdavčena povračila potnih stroškov. Poleg tega zakon o davku na motorna vozila ne stimulira nakupa avtov z manj emisijami, temveč cenejših avtov. Neusklajenosti je še precej.

Urejanje mest ključno

Komisarka za promet Violeta Bulc je povedala, da promet izpusti 24 odstotkov vseh emisij, 94 odstotkov prometa pa temelji na nafti, kar povzroča nevarno odvisnost. Zato dobivajo zeleni avtomobili več spodbud, zadnji predlog evropskega mobilnostnega paketa je vseevropski cestninski model in 75-odstotni popust pri cestnini za čiste avtomobile. »Kaže, da bo elektrifikacija vodilna,« pravi Bulčeva.

Elektrifikacija bo vodila. Souporaba in deljenje tudi. Foto Borut Tavčar/Delo

Najučinkovitejše rešitve za bolj trajnostno mobilnost lahko prinesejo urbanistični načrti. S primernim oblikovanjem mest se da delovna mesta in stanovanja ljudi precej približati, kar odpravi potrebo po uporabi osebnega avta. Za nekoliko daljše poti pa se hitro razvija delitvena ekonomija, najprej so bila v to vključena kolesa, kasneje tudi avtomobili. Nastajajo tudi aplikacije za mobilnost na zahtevo. »Do 2030 bodo spremembe v tehnologiji zelo velike, vse pa gre v smeri avtomatizacije,« pravi Bulčeva.

Kolesa na avtobuse in vlake

Evropska komisija pripravlja tudi analizo ovir pri prehodu v čistejšo mobilnost. Ena takih ovir je to, da avtobusi in tudi veliko vlakov ne more sprejeti koles. »Ustvariti moramo pritisk, da začnejo prevozniki razmišljati o tem, da potem zahtevajo nove modele avtobusov in vlakov,« pravi komisarka, ki pa opozarja, da komisija nima pristojnosti za usmerjanje politik mest in vasi, lahko le ustvari platformo, kjer mesta sodelujejo in si izmenjujejo dobre prakse. Taka platforma je denimo program Civitas. Deluje tudi platforma za električne avtobuse v mestih.

Še kje drugje se železnica zoži v en tir, ne le Divači proti Kopru. Foto Borut Tavčar/Delo

Na vprašanje Dela, ali se je komisija dejansko odločila, da za mesta z manj kot 100.000 prebivalci ne bo več evropskega denarja za projekte trajnostne mobilnosti, je Bulčeva odgovorila, da kakšna taka pobuda mogoče obstaja, vendar ni še nič odločenega. Opozorila pa je, da je zaželeno združevanje projektov, saj prevelika razdrobljenost ne služi svojemu namenu. Resno bo treba pretehtati, kateri projekti so učinkoviti in kateri ne.

Tako morajo v Novi Gorici, Šempetru in Vrtojbi za brezplačen avtobusni prevoz na leto zagotoviti pol milijona evrov, kar je velik strošek. Po opozorilih stroke so take razmere v preteklosti vodile v zmanjševanje pogostnosti voženj ali celo v ukinitev določenih prog, to je povečalo odvisnost ljudi od osebnih avtomobilov in zmanjšanje števila potnikov v javnem prometu. Za dejanski preobrat bo treba spremeniti pravila. Najprej obračunavanje potnih stroškov.

Samovozeči avtomobili

Več ljudi na konferencah je ob izzivu, ali so se pripravljeni odpovedati lastnemu avtomobilu, odgovorilo, da bodo to storili takrat, ko bodo lahko poklicali avtomobil. Po sporočilih iz komisije avtonomni avtomobili že postajajo realnost, veliko proizvajalcev že čaka, da se bo lahko začela prodaja. Nazadnje je Nissan napovedal temeljitejše cestne preizkuse v Londonu in gradnjo nove tovarne za trg, ki bo leta 2025 po oceni vreden bilijon evrov.

V komisiji odgovarjajo, da se ocene, kdaj bodo vozila brez voznikov lahko vstopila na trg, precej razlikujejo. Lahko da bo to leta 2025, mogoče pa je, da tudi precej kasneje. S koraki do te prihodnosti brez voznikov se ukvarja več platform (C-ITS Platform, Gear 2030), podpira pa jih tudi več pilotnih projektov znotraj Obzorja 2020.

Komisija je sprejela smernico za množično uvedbo skupnega inteligentnega prometnega sistema (C-ITS) v letu 2019. Inteligentni sistem bo dopolnjeval podatke senzorjev v avtomobilu za varnejšo vožnjo. Povezljivost inteligentnih prometnih sistemov držav pa zagotavlja platforma C-ROADS.

Kolesarska in čista obala

Prihajajoči vikend, 23. in 24. septembra, bo Portorož gostil Istrski kolesarski maraton. Za varno izvedbo sobotnega kronometra in nedeljskega maratona vzdolž treh tras bodo skrbeli številni reditelji, v središču Portoroža, Borštu, Montinjanu, Grinjanu in na Pomjanu pa so predvidene tudi nekatere zapore cest.

Kolesarski poligon za otroke v Zupančičevi jami je že odprt. Foto Borut Tavčar/Delo

Med 10. in 15. uro bo tudi sicer na cestah po slovenski Istri povečano število kolesarjev, zato organizatorji maratona pozivajo k previdnosti in strpnosti na cesti. »Namesto vožnje z avtomobilom ste v tem času vabljeni k spodbujanju udeležencev ob trasah ali obisku osrednjega prizorišča v Portorožu,« pravijo.

Jutri med 10. in 18. uro vabijo vse na osrednje prizorišče na kolesarski bolšji sejem. Prodajalcem je omogočeno brezplačno sodelovanje, zato dogodek predstavlja odlično priložnost za prodajo ali nakup rabljenih koles in opreme. Kolo ali opremo preprosto pripeljite na prizorišče, kjer ga bodo ponudili drugim obiskovalcem.

V sodelovanju z Okoljem Piran bo poskrbljeno za ločevalne posode za odpadke, pri čemer je ključno sodelovanje udeležencev in obiskovalcev. Vse prisotne vabijo, da smeti in hrano zavržete v za to predvidene posode in upoštevate prijazne nasvete želve Karete Carlette iz Okolja Piran.

Odpadki nikakor ne smejo na obalo, ne nazadnje bodo prostovoljci v Strunjanu od 10. do 12. ure že tradicionalno čistili obalo. V takih akcijah prostovoljci naberejo presenetljivo veliko odpadkov.

Prijavi sovražni govor