Slovenija se začenja prilagajati trendom

Novi potniški vagoni, do okolja prijazni avtobusi in kolesarska infrastruktura, poleg tega tudi okvir za prilagajanje podnebnim spremembam.

Objavljeno
07. december 2016 18.35
Shod sindikatov pred poslopjem vlade. Zbrani so pozvali vlado k nadaljnim pogajanjem in socialnem dialogu. Ljubljana, Slovenija 9.junija 2016. [shodi,protesti,protestniki,sindikati,SVIZ,SSS,Ljubljanski potniški promet,avtobusne postaje,kolesarske
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Vlada je sprejela strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam in s tem odprla možnost pridobitve evropskega denarja, denar iz podnebnega sklada pa bo bolj namenski. Slovenija je energetsko še 46-odstotno uvozno odvisna.

Sprejeti strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam je podlaga za to, da služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko obvesti evropsko komisijo o izpolnitvi akcijskega načrta za izpolnjevanje predhodne pogojenosti za črpanje denarja operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 na 5. tematskem cilju »Prilagajanje podnebnim spremembam«.

Dolgoročno izvajanje dejavnosti za prilagajanje v vseh sektorjih prinaša prihranke, manjšo škodo ob nesrečah, varovanje zdravja in večjo varnost prebivalcev, pa tudi nova delovna mesta, nove poslovne priložnosti in večjo varnost naložb ob polnem izkoriščanju nekaterih priložnosti, predvsem v sektorjih turizma, kmetijstva in gradbeništva, kar je treba prepoznati in spodbujati, meni vlada.

Za spremljanje uspešnosti doseganja cilja večje odpornosti je predviden kazalnik, ki bo spremljal stopnjo ranljivosti Slovenije, izvajanje usmeritev pa bo spremljala tudi septembra ustanovljena medresorska delovna skupina za prilagajanje podnebnim spremembam. Strateški okvir vsebuje predvsem usmeritve za večjo vključenost prilagajanja v vse politike, ukrepe in ravnanja, poudarja pa tudi pomembnost pravočasnega zagotavljanja denarja za dejavnosti in ukrepe doma in v državah v razvoju. Posamezne ukrepe bo podrobneje opredelil izvedbeni načrt.

Energetsko še vedno odvisni

Slovenija bo tudi letos približno polovico potreb po energiji pokrila z viri iz uvoza. Uvozna energetska odvisnost za leto 2016 bo znašala približno 46,1 odstotka. Preskrba z energijo bo letos za 1,9 odstotka večja kot lani in za 0,1 odstotka večja kot leta 2014. Zrasla je poraba vseh vrst energentov, a najmanj poraba nafte in najbolj poraba obnovljivih virov, zlasti hidroenergije.

Obvezna sestavina letne energetske bilance je tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Za izvajanje podporne sheme bo prihodnje leto zagotovljenih 178,8 milijona evrov.

Denar Sklada za podnebne spremembe bo namenjen za financiranje nakupov novih železniških potniških garnitur na električni pogon, novih avtobusov/minibusov za linijske prevoze, gradnje kolesarske infrastrukture, ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti za obisk območij ohranjanja narave, zamenjave starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami, gradnje novih ali obnovo starih skupnih sistemov za ogrevanje na obnovljive vire energije, naložb v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov za samopreskrbo, projektov, za katere je evropska komisija odobrila sofinanciranje iz programa Life. Financirali bodo tudi projekte nevladnih organizacij, ki delujejo na področju podnebnih sprememb, ozaveščanja, izobraževanja, usposabljanja, priprave strokovnih podlag za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter mednarodnih obveznosti Slovenije v okviru globalnih podnebnih prizadevanj in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Sklad za podnebne spremembe bo prihodnje leto s 16,7 milijona evrov, leta 2018 pa z 20,9 milijona evrov prednostno financiral ukrepe na območjih s čezmerno obremenitvijo zraka z delci PM10, za katere je vlada sprejela odloke o načrtih za izboljšanje kakovosti zraka.