Tiskane izdaje
Ljubljana – V 32 državah, ki sodijo v okvir Evropske agencije za okolje, se je količina nastalih komunalnih odpadkov med 2004 in 2014 zmanjšala za tri odstotke, na osebo pa za sedem odstotkov. Slovenija ima izrazito težavo z učinkovitostjo rabe virov.
V preteklih dveh desetletjih so evropske države spremenile pot komunalnih odpadkov od odlagališč v preprečevanje nastajanja in recikliranje, v zadnjem poročilu ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA). To je ključno za doseganje večje dodane vrednosti iz virov ob zmanjšanju pritiska na okolje in povečanju števila delovnih mest.
Čeprav komunalni odpadki predstavljajo le 10 odstotkov vseh odpadkov, ki nastanejo v Evropski uniji, so zelo vidni, preprečevanje nastanka teh odpadkov pa lahko zelo zmanjša njihove posledice za okolje, ne le med uporabo in v sistemu ravnanja z odpadki, temveč skozi vso življenjsko dobo izdelkov. EEA še ugotavlja, da so države z razvitim učinkovitim sistemom ravnanja s komunalnimi odpadki uspešnejše tudi v ravnanju z vsemi odpadki. Lani je Evropska komisija predlagala nove cilje za komunalne odpadke, do leta 2025 jih mora biti 60 odstotkov recikliranih in pripravljenih na ponovno uporabo, do leta 2030 se cilj poveča še za pet odstotkov.
Komunalni odpadki so vidni, tudi na obalah. Foto Borut Tavčar/Delo
Bogati predelajo več
Največ komunalnih odpadkov na osebo nastane na Danskem in v Švici, najmanj pa v Romuniji, Poljski in Srbiji. Eden od uspehov okoljske politike v Evropi pa je dvig deleža predelanih komunalnih odpadkov, kot je recikliranje embalaže, kompostiranje in predelava bioloških odpadkov brez kisika, pri čemer nastaja metan. V 32 državah (28 članic EU, Islandija, Norveška, Švica in Turčija) so leta 2014 predelali 33 odstotkov odpadkov, medtem ko je bila ta stopnja leta 2004 še 23-odstotna. Ob tem so v Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Švici, Nizozemski in Švedski reciklirali najmanj polovico komunalnih odpadkov.
Povečanje deleža predelanih odpadkov je neposredno povezano s padanjem količin odloženih odpadkov. Odlaganje običajno sicer še prej omejijo s kombinacijo recikliranja in sežiga, ponekod, tako kot v Ljubljani, pa tudi z mehansko biološko obdelavo. Delež komunalnih odpadkov, ki so končali na odlagališčih, se je v 32 državah v desetih letih zmanjšal z 49 na 34 odstotkov. Praktično nič komunalnih odpadkov ne odlagajo v Avstriji, Belgiji, Danski, Nemčiji, Nizozemski, Norveški, Švedski in Švici (vse te države imajo tudi sežigalnice odpadkov). Na drugi strani na Cipru in na Malti, na Hrvaškem, v Grčiji, Latviji in Turčiji še vedno odlagajo tri četrtine komunalnih odpadkov.
Precej manj odlaganja
Slovenija je med državami, ki so količine odloženih odpadkov med 2004 in 2014 najbolj zmanjšale. Prva je Estonija (57 odstotkov), drugo mesto pa si že delijo Finska, Slovenija in velika Britanija (41 odstotkov). Najboljša pa je Slovenija po podatku o odloženih ali sežganih odpadkih na osebo. Leta 2014 smo odložili ali sežgali le 102 kilograma komunalnih odpadkov na osebo, povprečje v 32 državah je 270 kilogramov, vrh pa drži Malta s 480 kilogrami.
Učinkovitost pod povprečjem
Slabše pa se Slovenija odreže pri primerjavi učinkovitosti rabe virov. Država je zelo odvisna od uvoza surovin, vendar nima sistema, ki bi spodbujal večjo učinkovitost, tudi zato so slovenska podjetja v primerjavi s povprečjem EU za polovico manj dejavna pri povečevanju učinkovitosti rabe virov. Leta 2014 smo v Sloveniji iz tone materialov iztržili 1,34 evra, kar je le 68 odstotkov povprečnega zaslužka v EU. Po porabi virov na prebivalca smo bili ob tem povsem v povprečju.
Za manj vrečk
Evropski teden zmanjševanja odpadkov bo letos od 19. do 27. novembra. Tokratna tema je zmanjševanje odpadne embalaže, pri čemer je ministrstvo za okolje in prostor zasnovalo kampanjo o zmanjševanju uporabe nosilnih plastičnih vrečk, pripravlja pa tudi predloge sprememb predpisov. Plastične nosilne vrečke kupcem ne bodo več na voljo brezplačno, ceno pa bo določil vsak prodajalec sam. O davku na vrečke pa na MOP še ne razmišljajo.
Plastične vrečke bo treba plačati, cene bodo določili trgovci. Foto Roman Šipić/Delo
Lani je v Sloveniji nastalo 275.259 ton odpadne embalaže, kar je 30 odstotkov vseh komunalnih odpadkov. V zadnjih letih se količina odpadne embalaže povečuje, lani je je bilo skoraj za tretjino več kot leta 2013. Lani je po podatkih Statističnega urada vsako gospodinjstvo namenilo za nakup dobrin, ki so skrbno zavite v embalažo, v povprečju 7.100 EUR (37 odstotkov vseh svojih izdatkov).
Ob tem so lani v Sloveniji reciklirali 30 odstotkov odpadne embalaže, 1,5 odstotka pa energetsko izrabili. »Velikega dela odpadne embalaže ne predelajo v Sloveniji, temveč sortirano, torej pripravljena na končne postopke predelave, odpeljejo v tujino, s čimer Slovenija izgublja dragocene surovine,« pravijo v Statističnem uradu.
Veliko odpadkov lepo sortiranih odpeljejo na predelavo v tujino. Foto Mavric Pivk/Delo
