Tiskane izdaje
Ljubljana – V življenjskem krogu izdelkov največ energije porabijo v pridobivanju surovin, izdelavi in uporabi izdelkov. Preprečevanje odpadkov, ponovna uporaba, reciklaža in kompostiranje, ustrezno oblikovanje in inovacije tako pomagajo.
Oblikovanje in upravljanje izdelkov in postopkov tako, da se zmanjšata prostornina in strupenost odpadnih materialov ter da se ohranja ali predela vse vire brez sežiganja ali odlaganja, je del programa Nič odpadkov (Zero Waste), zato je ena od dobrih praks, ki jih je Umanotera predstavila v okviru projekta Slovenija znižuje CO2. »Prepoznavne in učinkovite ukrepe na tem področju po sprejetju odločitve za priključitev gibanju Zero Waste namesto gradnje ljubljanske sežigalnice odpadkov izvaja javno podjetje Snaga. Kot dobra praksa je predstavljeno zaradi celovitega pristopa in doslednosti – k spremembi življenjskega sloga in vsakodnevnih navad ne nagovarja zgolj svojih strank, temveč jih polno udejanja pri svojem lastnem delovanju. Iz pobiralca smeti se spreminja v vodilno podjetje v južnem delu EU na področju gospodarjenja z odpadki in v motor razvoja alternativnega, družbeno odgovornega gospodarstva in družbe,« pojasnjujejo v Umanoteri.
V Osrednjeslovenski regiji se je v 2014 zgodil preobrat pri načrtovanju infrastrukture za ravnanje z odpadki. »Sprejeta je bila odločitev, da v Ljubljani ne bodo gradili objekta za energetsko izrabo odpadkov. Več kot 100-milijonsko naložbo v sežigalnico so skladno z načeli gibanja Zero Waste, ki so se mu kot prve v Sloveniji priključile občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer ter Mestna občina Ljubljana, nadomestili »mehki« ukrepi. Zabojniki nam sporočajo, da niso lačni odpadne hrane, Oto Pestner z zimzeleno popevko Letiva stran poziva k ponovni uporabi stvari, zbiranje odpadnega materiala prinaša Čisto veselje, saj se spreminja v donacije za projekt Botrstvo,« dodajajo v Umanoteri.
Lasten zgled
Za uspeh načrta Nič odpadkov sta bistveni izobraževanje in sodelovanje skupnosti, pri tem pa je pomemben zgled. »Zato javno podjetje Snaga zmanjšuje okoljski odtis svojega delovanja: njihovi novi objekti so zasnovani po načelih trajnostne gradnje, za pranje tovornih vozil uporabljajo deževnico, nad parkiriščem tovornih vozil imajo sončno elektrarno, k njihovi energetski samozadostnosti prispeva tudi plinska elektrarna na deponijski plin, iz odpadne lahke frakcije mešanih komunalnih odpadkov pridobivajo sekundarno gorivo, iz bioloških odpadkov nastaja kompost za urejanje odlagališča. Uvajajo tudi smetarska vozila na plin, z optimizacijo poti smetarskih tovornjakov so dosegli dodatno zmanjšanje porabe goriva za petino,« pravijo v Umanoteri.
Zelena prestolnica
Zaradi teh usmeritev so občanom Mestne občine Ljubljana in devetih primestnih občin so v začetku leta že drugič vrnili del v preteklem letu plačanih prispevkov. Center ponovne uporabe, ki je socialno podjetje, in napovedano alternativno nakupovalno središče v središču Ljubljane, ki naj bi delovalo kot zadruga, in kjer bo mogoče kupiti izdelke brez embalaže, iz lokalne pridelave in sistema pravične trgovine ter si stvari izposoditi ali zamenjati, predstavljajo zametke novega, družbeno odgovornejšega gospodarstva in družbe. Ljubljana je prva evropska prestolnica na poti do Zero Waste, ravnanje z odpadki pa je bil eden od ključnih adutov za osvojitev naziva zelena prestolnica Evrope.
