Smo pripravljeni voliti zeleno?
čet, 09.11.2017, 10:00
Smo pripravljeni voliti zeleno?
Dokler nas bo najprej zanimalo stališče politikov do rdeče zvezde, naša družba ni zrela za zeleno politiko.

Pred nami je 12 mesecev različnih volitev. Že kmalu bomo določili novega predsednika, pred poletjem bomo izvolili novo sestavo prihodnjega parlamenta, prihodnje leto jeseni pa bomo povedali, kdo naj vlada našim občinam. Lahko bi rekli, da bomo v prihodnjih 12 mesecih oblast postavili na novo.

Zato se ob tej priložnosti postavlja vprašanje, ali bomo okoljsko naravnani volivke in volivci tokrat že volili tiste, ki zagovarjajo zelene politične barve in tako poskrbeli, da bo varstvo okolja više na lestvici državnih političnih prioritet.

Preden se začnemo pritoževati, da smo v Sloveniji pogubljeni, ker nimamo zelene stranke, se moramo malo zamisliti nad našimi volilnimi preferencami. Zeleno politično opcijo bo namreč z uspehom mogoče zastopati šele, ko bodo volivke in volivci pripravljeni voliti zeleno. Dokler se, kakor po navadi, pred volitvami razdelimo na dva vnaprej določena tabora, možnosti za zeleno politično opcijo ni.

Klasične ideološke teme so priljubljene, ne zato, ker bi kar koli povedale o kakovosti politik tega ali onega kandidata za državno funkcijo, ampak so večno popularne zato, ker omogočajo volilnemu telesu, da se v trenutku postavi na eno (črno) ali drugo (rdečo) stran v črno-belo zastavljenem konfliktu.

Z zelenimi temami je drugače. Te so veliko bolj kompleksne. Stališče političarke o drugi svetovni vojni nam ne pomaga ugotoviti, kako se bo ta političarka spopadala z aktualnimi okoljskimi izzivi. Za ponazoritev si poglejmo nekaj okoljskih tem, pri tem pa imejmo v mislih partizane in domobrance in se vprašajmo, kako vodilo nam odnos do enih ali drugih daje za reševanje navedenih okoljskih vprašanj.

Kako pomagati k življenju brez premoga? Foto Brane Piano/Delo

Eno najpomembnejših vprašanj je, kako pravočasno preprečiti podnebni zlom. In tudi, kako se moramo v Sloveniji prilagoditi, da ne bodo čedalje hujši podnebni ekstremi, ki se jih ne da več preprečiti (poplave, neurja, suše) uničevali domov, kmetij, tovarn. Bomo znali izpeljati energetski prehod do 2030, tako da bomo lahko pravočasno opustili kurjenje premoga, od koder trenutno prihaja 30 odstotkov elektrike? Kako bomo vsem tistim v Šaleški dolini, ki trenutno živijo od premoga, pomagali, da se preusmerijo k tehnologijam, ki v nasprotju s premogom dejansko imajo perspektivo v 21. stoletju?

V bolj pozitivnem duhu se postavlja vprašanje, kdaj bomo začeli zajemati »mestno nafto« − sončno energijo, ki zdaj le greje mestne strehe, namesto da bi prek sončnih elektrarn proizvajala elektriko? Bomo ljudi spodbujali, da si bodo sami proizvajali obnovljivo energijo ali jih bomo pri tem ovirali? Bomo končno začeli postavljati vetrne elektrarne? Bomo gradili nove hidroelektrarne na Muri? Kaj pa na Savi? Kako bomo pridobivali obnovljivo elektriko, če so nekateri ljudje tako strastno proti hidroelektrarnam in proti vetrnicam? Moramo nasprotnikom investicij te vrste kot družba prisluhniti ali jih bomo preglasovali?

Kdaj bo večina streh proizvajala elektriko? Foto Blaž Samec/Delo

Več tisoč volivkam in volivcem so pomembna tudi druga okoljska vprašanja. Na primer gensko spremenjeni organizmi in vprašanje privatizacije genske dediščine planeta. In vprašanje, kako bomo milijon avtomobilov osvobodili od nafte? Jih bomo spravili na elektriko? Bo ta prišla iz sončnih in vetrnih elektrarn ali iz premoga in jedrske energije? Kako bomo poskrbeli za več sto ton visoko radioaktivnih odpadkov po tem, ko bomo krško nuklearko zaprli,k in kdo bo plačal njihovo varovanje pred nepridipravi v prihodnjih stoletjih?

Tisoče državljank in državljanov (vegetarijancev, veganov in njihovih simpatizerjev) zanima, kdaj bomo začeli izboljševati življenjske pogoje živali, ki so trenutno natlačene na živalskih farmah. Je čas, da podvomimo o kulturi vsakodnevnega uživanja poceni mesa, ki zahteva neznosne pogoje za milijone živali v Sloveniji?

Vprašanj je seveda še mnogo več in na tem prostoru preprosto ni mogoče zajeti celote. Z nizanjem pisane množice okoljskih dilem sem želel le nakazati, kako kompleksna in zahtevna vprašanja so pred našo družbo in kako neznosna je predvolilna medijska tišina o okoljskih temah.

Kdaj se bomo znebili nafte? Foto Stefan Heunis/AFP

Poznate stališče Pahorja ali Šarca o teh vprašanjih? Veste, kako bi se o istih vprašanjih izrekali Cerar, Janša, Židan, Mesec, Novak in Erjavec? Vas to sploh zanima? Ste jih že karkoli vprašali na to temo?

Postaviti si je treba še najtežje vprašanje: bi volili politično opcijo, ki bi odlično reševala okoljska vprašanja, a se ne strinja z vami o drugi svetovni vojni, vlogi Cerkve v družbi ali o spomeniku sprave?

Prostor za zeleno politično opcijo bomo namreč dovolili šele, ko bomo omehčali tradicionalno črno-belo polarizacijo v družbi in ko nam bo vprašanje, kaj političarka meni o prenehanju kurjenja premoga bolj pomembno od tega, kaj ista političarka meni o drugi svetovni vojni. Dokler bomo vnaprej izključevali politične opcije samo zaradi »napačnega« stališča do druge svetovne vojne, naša družba ne bo zrela za zeleno politiko.

***

Eko blogi na Delo.si in v Zelenem Delu

Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.

Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznolikih področjih bodo predstavljali:

Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.

Luka Omladič, asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.

Dejan Savić je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.

Bojan Stojanović je predstavnik WWF Adria.

Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.

Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.

Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnikov o uporabi človeka in Slovenije.

In Borut Tavčar, novinar Dela.



Smo pripravljeni voliti zeleno?

Delež energije iz obnovljivih virov raste, a zelo počasi. Foto: Tomi Lombar /Delo

Prijavi sovražni govor