Sporni glifosat bodo izgnali z javnih površin

Ljubljana – Dopolnjen nacionalni akcijski program predvideva prepoved uporabe herbicidov na vseh javnih površinah, kot so železnice, ceste, dvorišča, igrišča, pokopališča. Tako je nadgradnjo ukrepov za bolj trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev predstavila Tanja Strniša, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu.

Stroški 30 odstotkov višji

Da alternativne metode odstranjevanja plevela do neke mere že obstajajo, je opomnil Jernej Drofenik iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V Ljubljani so ga že začeli odstranjevati, po grobih izračunih pa so stroški po njegovih besedah okoli 30 odstotkov višji.

Pripravljen je tudi predlog za prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev za nepoklicne uporabnike. Po pojasnilih Tanje Strniša bodo ti tako lahko uporabljali le sredstva, ki so dovoljena v ekološki proizvodnji, v majhnih embalažah, ki zadostujejo za uporabo na največ 500 kvadratnih metrih.

Med ukrepi je izpostavila še, da so zaradi uporabe do okolja in zdravja prijaznih fitofarmacevtskih sredstev že znižali pristojbine za registracijo takih fitofarmacevtskih sredstev, ki so namenjena uporabi v ekološkem kmetijstvu, in sicer s 3200 na 1000 evrov. Predvideli so tudi opustitev teh taks za sredstva, ki so namenjena ekološki proizvodnji. V sklopu ukrepov so po navedbah Gregorja Umka iz Kmetijskega inštituta Slovenije uvedli še novo spletno stran, na kateri so navedeni preventivni in kurativni ukrepi za preprečitev dostopa škodljivih organizmov do rastlin.

Ilegalne trgovine pri nas ni

Pri nas glifosat, eden najbolj uporabljanih herbicidov na svetu, večinoma uporabljamo na nekmetijskih površinah, količine pa se zmanjšujejo. Na letni ravni je promet s fitofarmacevtskimi sredstvi od leta 1995 upadel za polovico, je pojasnil Drofenik. Kljub upadu pa so fitofarmacevtska sredstva iskano blago na črnem trgu. A Slovenija zaradi strukture kmetijske proizvodnje po besedah Drofenika ni ciljna država: »Ilegalne trgovine s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki niso proizvedena v skladu z zahtevami, nismo zaznali. Je pa Luka Koper vstopna točka, zato tam izvajamo nadzor in smo letos ustavili že nekaj pošiljk, ki so bile namenjene v tretje države in druge članice EU.«

V kmetijstvo se vrača motika

Sčasoma naj bi prepoved dosegla tudi kmetijstvo. »Vlada se je zavezala, da bo zagotovila ustrezno prehodno obdobje, da se bo kmetijstvo lahko prilagodilo novim razmeram,« je poudaril Drofenik. Na ministrstvu se po besedah Strniševe zavedajo, da potrošnik od kmetijske politike in stroke pričakuje proizvode z manj ali brez kemije. »Potrošniki želijo, da se okrepijo metode, ki nimajo negativnih posledic. Tako lahko pričakujemo, da se v kmetijstvo vrača motika,« je dejal Janez Posedi, direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Na upravi za varno hrano pričakujejo, da bodo izhodišča najprej obravnavali v strokovni skupini, nato v javni razpravi in da bo vlada ta nacionalni akcijski program sprejela v prvi tretjini ali polovici prihodnjega leta.